Lahko bi že dobil občutek, da je poudarek samo še na ogromnih zaslonih pred voznikom. Toda v zadnjem času sem vozil tri avte s prosojnim zaslonom, ki so me znova spomnili, kako dobra in uporabna tehnologija je to. Na merilnike, klasične ali visokorazločljivostne, ob navidezni projekciji glavnih informacij na cesto kar pozabim. Kar nikakor ni slabo.
Prosojni ali projekcijski zaslon, po angleško head up display, izhaja iz letal. Razvili so ga zato, da pilotom ni bilo več treba odmikati pogleda od dogajanja v zraku, ampak so imeli vse glavne podatke ves čas pred očmi. In zelo podobno je v avtu. S tovrstnim prikazovanjem hitrosti in še kopice drugih informacij nekje v polju pred motornim pokrovom, je lahko voznikov pogled ves čas fiksiran na promet pred njim. Dejansko sem se večkrat zalotil, da kilometre dolgo sploh nisem pogledal na merilnike, ker preprosto ni bilo potrebe. Vse relevantno sem dobil spredaj, razloga za beganje z očmi dol in gor ni bilo.
Seveda niso vsi prosojni zasloni enako dobri in tudi tehnološko se med seboj razlikujejo. Vseeno pa so vsi novejši, barvni in vsaj kolikor toliko grafični, res zanimivi in koristni. Enega boljših, ne samo v zadnjem času, ampak nasploh, sem srečal v novi Oplovi Insignii. Ta se povsem lahko primerja z BMW-jevim, ki je bil prej merilo za vse ostale. Verjetno so tudi Bavarci z najnovejšo petico že predstavili kakšnega boljšega, vendar ga nisem imel priložnosti preizkusiti. Projekcija, ki jo premore Insignia, izstopa iz dveh razlogov. Nima vidnega, pokončnega stekla, in sliko prikazuje z zelo razločno barvno grafiko visoke ločljivosti. Prav tako Oplov Crossland X ima sicer tudi uporaben, ampak bistveno manj privlačen prikaz z generacijo ali dve starejšo tehnologijo. Podobno tudi Renaultov Megane.
Tehnologij za tak prikaz »lebdeče« slike v vidnem polju uporabnika je več. Razlikuje se lahko že vir, ki je ali zaslon, laserski žarki ali še kaj tretjega. Nato pa je treba to sliko prezrcaliti in projecirati na vetrobransko steklo oz. navidezno na cesto spredaj. Ena bolj standardnih metod je kolimiranje svetlobe – to pomeni, da žarki potujejo vzporedno, zaradi česar se točka izostritve zdi v neskončnosti. Kar se doseže s konveksnimi lečami ali konkavnim ogledalom, ki so izostreni na zaslonček. Potem pa rahlo pod kotom postavljeno stekelce, združevalnik, to sliko obrne in blokira neželene žarke. Pri drugih metodah podoben učinek dosežejo z več ogledali in odboji. Sistemi s steklom nad merilniki, kot ga imata Crossland X in Megane, izpadejo manj ugledni in imajo pogosto manj jasno sliko, so pa cenejši in lažji za izdelavo. Takih je tudi večina modelov za naknadno vgradnjo, ki se priključijo na avtomobilov izhod OBD, od koder dobivajo podatke. Sistemi, kakršen je v Insignii, pa terjajo malo večjo »luknjo« na vrhu konzole pred voznikom in so bolj sofisticirani ter zaradi tega dražji, toda večinoma prikažejo bistveno ostrejšo in grafično atraktivnejšo sliko.
Prosojni zaslon je namenjen zgolj in izključno vozniku. Nihče drug ga ne more videti, ker je vidni kot zelo ozek. Od strani se ne vidi nič. In tudi voznici ali vozniku včasih ne uspe povsem optimalno nastaviti višine in »sredine« prikaza, še posebej, če je mogoče »projektor« pomikati samo gorali dol, ne pa tudi levo-desno. Pa vendar, večinoma je dovolj dobro, da se je mogoče v veliki meri izogniti pogledovanju dol, ampak je pogled osredotočen na dogajanje spredaj.
Kaj vse prikazujejo prosojni zasloni? Bolj ali manj vsi aktualno hitrost in nastavitev tempomata in omejevalnika, čeprav pri nekaterih ta informacija utegne sčasoma izginiti in se znova prikaže samo ob spremembi. Pri avtih s prilagodljivim tempomatom je narisana tudi (običajno tri- ali štiristopenjska) nastavitev razdalje do vozila spredaj. Lahko je zraven še ikona sistema, ki zaznava nehotene prehode črt (lane assist), pogosto pa tudi podatki navigacije. Če avto prepoznava prometne znake, so ti prav tako prikazani. Grafična podoba in jasnina prikaza je različna, tudi barvni razpon. Kot rečeno so enobarvni zasloni zdaj že v izginjanju. Razen v določenih svetlobnih razmerah se res vidi samo elemente, ki jih prikazuje HUD. Denimo v predoru in še kje pa je mogoče videti odsev celotnega zaslona, kar pa ni pretirano moteče. Če je zadeva take vrste s stekelcem, se to po navadi ob parkiranju in izključitvi avta pospravi. Projekcije niti ni treba uporabljati, a ne vidim razloga, zakaj bi se odpovedal vključitvi pomembnih informacij v sam potek prometa, ker to res pomaga pri osredotočanju na vožnjo. Če že osrednji zaslon (na dotik) to koncentracijo zbija. Nekaj sto evrov doplačila za prosojni zaslon zato toplo priporočam.
Naslednja stopnja pa ni samo prikazovanje informacij »v zraku«, v vidnem polju voznika, ampak prava obogatena ali dodana resničnost. Tovrstni zasloni ali pa kakšna druga tehnologija naj bi navidezno izrisovali napotke na samo cesto, prepoznavali objekte na poti in dajali informacije o njih in o razdaljah, zelo verjetno pa tudi servirali oglase in še kaj. Tehnologije so že v razvoju in če kje, bomo obogateno resničnost verjetno dobili v avtu, tudi veliko več smisla ima tam kot marsikje drugje.
Brez komentarjev