Šofer, ki me je pobral na letališču Heathrow, je naslov hotela vnesel v iphone. Čeprav je kombi imel kar velik sredinski zaslon infozabavne naprave z vgrajeno navigacijo. Pa sem ga pobaral, zakaj ne uporablja tega. »Saj ga, za zraven, ampak na telefonu imam aktualne podatke o prometu in aplikacija me pelje tam, kjer ne najmanjša gneča.« Uporabljal je waze, zemljevidno aplikacijo, ki jo je pred kakšnim letom kupil Google. Vgrajena navigacija bi ga samo »neumno« peljala do cilja, verjetno po najbolj natrpanih glavnih vpadnicah in avenijah, s pomočjo wazea pa sva križarila levo-desno po stranskih londonskih uličicah, se izogibala kolesarjem in dostavi, nikjer pa nisva niti za trenutek stala.
Zdi se mi, da ta primer kar dobro pokaže, kako prav bi v avtu prišla povezljivost (LTE) ali pa vsaj boljša integracija telefona v infozabavni sistem. Sam imam pogosto drugo težavo. Ker večino zvočne podlage v avtu dobivam iz dveh aplikacij – za podcaste (Pocket Casts) in pretočno glasbo (Deezer) sem obsojen na to, da najmanj pred začetkom poti, mogoče pa še kdaj vmes, moram s prsti podrsati po telefonu in izbrati vsebino. Ne gre drugače. Povezava bluetooth je omejena, z njo na zaslonu v avtu nimam dostopa do kataloga v aplikaciji na telefonu. Tam moram izbrati komad in brezžični protokol ga potem pošilja na avtomobilske zvočnike. Kot je podcasta konec, je treba spet na telefonu izbrati novega. V avtu ne morem na seznam, niti ne funkcionirata komandi naprej/nazaj. Če bi avto imel svojo kartico sim in možnost nameščanja aplikacij, bi se lahko tam neposredno prijavil v pretočno glasbo in navigacijo s prometnimi informacijami. Videl sem že nekaj avtomobilskih sistemov, ki v teoriji ponujajo vzpostavitev podatkovne povezave s pomočjo telefona, ampak mi skoraj pri nobenem to v praksi ni uspelo. Pa tudi če mi je, so bile potem aplikacije ali pretežno neuporabne ali pa se jih v Sloveniji tako ali tako ni dalo nalagati. Izguba časa in živcev, torej.
Seveda, rešitev bi lahko bili sistemi android auto, carplay in mirror link, kjer telefon povežeš s kablom (kdaj bo kdo ponudil režo ali nekakšno priključno postajo?) in ena od teh platform prevzame osrednji zaslon v avtu. Ampak si z nobeno zaenkrat ni mogoče kaj dosti pomagati. Vsaj ne v Sloveniji. Googlova avtomobilska platforma ne deluje v naši državi, za ostali dve pa morajo razvijalci prilagoditi aplikacije. Pri Applovem carplayju imam srečo, da je predvajalnik podcastov že privzeto vključen, deezer pa je tudi prirejen. Tam pa se stvar zaključi. Navigacijske aplikacije (copilot, google maps, sygic, waze), druge glasbene aplikacije (google play music) in kar je še takega, kar bi v avtu prišlo prav, spet delujejo samo na telefonu. In ker je izbira med carplayjem in bluetoothom ali-ali, je treba na vse, kar ni prilagojeno, med uporabo Applove platforme pozabiti. Vse skupaj pa je tako ali tako omejeno na iphone. Podobna zgodba je z mirror linkom. Ta je prilagojenih aplikacij še manj, uporabne skoraj nobene, zadeva pa deluje z redkimi androidnimi telefoni.
Ne zdi se mi, da bi bila na vidiku kakšna rešitev tega problema. Tako bo londonski taksist na nosilcu ob »tablici« sredi armaturne plošče še naprej imel telefon s pol manjšim zaslonom, sam pa bom tudi izbiral glasbo in pogovore na zaslonu mojega žepnega multipraktika.
Brez komentarjev