ASUS Zenfone 9: Skoraj popoln telefon za zagovornike »manjših« (#video)

Žepni telefon višjega cenovnega razreda se ponaša z zmogljivim procesorjem, odličnim tipalom glavne kamere in v primerjavi z lani malce večjo kapaciteto baterije. 

Kritike na račun pomanjkanja fizično priročnejših telefonov so delno upravičene. Manjše telefone nudi sicer manj izdelovalcev, a le zato ker se zanje zanima malo (ali celo premalo) uporabnikov. Dejstvo, ki ga je na lastni koži občutil Apple, ki naj bi po dveh letih ukinil iPhone Mini. Na nasprotnem bregu je stanje boljše. Meram Zenfona 9 sta namreč zelo blizu Samsung Galaxy S22 in Xiaomi 12. Omenjeni se zlahka kosajo tudi v zmogljivostih, funkcionalnostih, cenah in nenazadnje v estetiki.

Lagal bi, če bi dejal, da je primeren za vse (test na kratko)

Zenfone 9 je prisrčen in zanimiv telefon, ki pa ni primeren za vse. Majhne mere definirajo velikost zaslona, ki se bo zdel premajhen vsem, ki imate težave z vidom. Nad njim, čeprav mu ne morem česa resnega očitati, ravno tako ne bodo najbolj navdušeni ljubitelji dobrih mobilnih iger, kot je Genshin Impact. Zaslonska površina je preprosto premajhna, da bi nudila enako igralno izkušnjo, kot jo omogočajo telefoni z večjimi zasloni.

Oblika pretirano ne izstopa, saj se je Asus odločil, da stekleno hrbtno površino zamenja s, kot so dejali, polimerom. Brez dlakocepljenja. S plastiko. Na njej se prstni odtisi ne poznajo in je prijetna na dotik. Nekoliko je groba in daje dober mehak občutek oprijema. Edini pomislek je naslednji. Kako se bo površina obnesla in kakšna bo videti po daljšem času uporabe?

Ker so vgradili najboljši Qualcommov procesor, hitrost delovanja in zmogljivosti nista pod vprašanjem. Morda celo nasprotno. Kljub večji parni komori (vapor chamber) ter grafitnimi in bakrenimi plastmi, preko katerih se toplota odvaja stran od procesorja, je segrevanje opazno in otipljivo. S tem pa tudi postopno zmanjševanje hitrosti jeder, da se preprečijo morebitne okvare. Pol urni obremenitveni test je hkrati dober kazalnik življenjske dobe baterije, kajti v času trajanja je večina komponent obremenjenih do skrajnosti. V povprečju je baterija ta čas izgubila 20 odstotkov napolnjenosti, kar pomeni, da je življenjska doba v takšnih razmerah dve uri in pol. Med normalno uporabo brez večjih težav zdrži do večera.

Fotografsko vsestranskost omejujeta dve kameri, saj Zenfone 9 nima objektiva z optično povečavo, ki definitivno postaja pomemben delček v mozaiku zgradbe dražjih telefonov. Nekaterim se bo to zdel velik hendikep, saj ima eden od prej omenjenih glavnih tekmecev tri objektive. Asus poskuša primanjkljaj omiliti s fizično stabilizacijo (gimbal) modula s tipalom in objektivom glavne kamere, ki odpravi tresenje na intervalu plus minus 3 stopinje. O uporabnosti tega sem vsaj malce v dvomih. Šel sem sicer v skrajnosti in opaziti je, da je tresenje manj izrazito, toda občutek imam, da je interval stabilizacije za resno uporabo še vedno premajhen. Telefon ne more ravno popolnoma nadomestiti najboljše akcijske kamere, a bo izničil pretirano tresavico.

Tehnični podatki:

Korektno, a dokaj neizstopajoče ohišje

Zdi se, da se Zenfone 9 v vsem odreže dobro, toda skoraj v ničemer posebej odlično. A če v čem izstopa, potem so to njegovo majhne mere, ki v kombinaciji s primerno postavljeno tipko za vklop z integriranim tipalom prstnega odtisa, prinašajo eno boljših izkušenj enoročne uporabe. Groba hrbtna površina preprečuje, da bi telefon zdrsel iz rok, medtem ko sodoben videz krepijo pravokotno odrezani robovi. Kot mi je znano, je pri nas na voljo samo v črni in rdeči barvi. Prva je od vseh, ki so na voljo (še bela in modra) še najbolj dolgočasna. Zakrije sicer lepo izvedene podrobnosti in ničesar ne poudari. Ohišje je zato relativno dolgočasno, saj izstopata samo izjemno velika objektiva zadnjih kamer.

Sodobni telefoni estetiko, s katero želijo prepričati kupce, izpostavljajo na hrbtu, saj so spredaj vsi podobni. Luknjica sprednje kamere nekje na zgornjem delu zaslona in bolj ali manj ozki robovi okoli zaslona. Čeprav na prvi pogled niso opazneje debelejši od robov zaslonov drugih premijskih telefonov, vseeno dobite občutek, da bi lahko bili za odtenek tanjši.

Več kot spodobne zmogljivosti

Slaba plat majhnih mer je majhna zaslonska površina, ki bo preglavice povzročala uporabnikom s slabšim vidom. Zaradi enakega razloga tudi ni nobenega smisla, da bi telefon nudil višjo ločljivost od polne visoke. Že tako sem zelo napenjal oči in skoraj že nadel očala med igranjem omenjene igre, s katero na drugih telefonih nisem imel nikakršnih težav. Manjša nedoslednost? Na eni strani premijske zmogljivosti, ki jih po drugi zaradi majhnosti ne morete vedno adekvatno izkoristiti. Drugače nad predstavo zaslona nimam pripomb. Svetilnost je dovoljšna za uporabo na prostem, barvne žive in pravilno, pri čemer imate na voljo več barvnih načinov kot pri večini telefonov, dinamični je razpon dober in hitrost osveževanja na pričakovani ravni, čeprav so na voljo samo stopnje 60, 90 ali 120 Hz.

Težava izbora procesorja, slišal sem pripombo, da bi bilo morda celo za ta telefon bolje, če bi vanj vgradili katerega od procesorjev višjega srednjega zmogljivostnega razreda, je pretirano segrevanje. Princip hlajenja je vedno enak. Prenos toplote s procesorja na površino ohišja in od tam v zrak, v čemer so logično v prednosti večje naprave. Termične lastnosti niso slabe, toda kljub temu obremenitveni test kaže kontinuirano postopno nižanje v prvi polovici in nato ohranjanje zmogljivosti na približno 70 odstotkih. Ohišje je po tridesetih minutah segreto do ravni, ki že nekoliko moti. Med igranjem (srednje grafične nastavitve, 30 fps) se segreva počasneje, a sem po približno podobnem času že čutil malce nadležen občutek v konicah prstov. Verjetno je razumljivo, da tudi v primeru znižanja hitrosti jeder, še vedno zagotavlja višje zmogljivosti kot telefoni s slabšimi procesorji.

Naslednja posledica majhnosti je kapaciteta baterije. Dve uri in pol delovanja pod polnimi zmogljivosti, na kar kaže obremenitveni test, ni nič posebnega, saj to pomeni, da bo baterija pri srednje zahtevni uporabi do večera blizu desetih odstotkov. Spet nič posebnega, toda razumljivo. Zato pa je manj razumljivo, da hitrost polnjenja ni večja. Je malo nad nivojem iPhona 13, a hkrati daleč od tega, kar omogočajo telefoni s sistemi Android, s katerim Asus Zenfone 9 največkrat primerja.

Za to velikost in nenazadnje zato, ker Asus ni ravno podjetje znano po zvočnih rešitvah, zvočnika v stereo konfiguraciji nista slaba. Nudita namreč kakovosten in glasen zvok, na voljo pa je tudi dobri žični priključek za slušalke. Ostalo je na pričakovani ravni. Malce me je zmotilo le to, da ni reže za pomnilniške kartice.

Čist in preprost uporabniški vmesnik

Na Zenfonu teče operacijski sistem Android 12 le nežno nadgrajen z Asusovimi dodatki. V primerjavi s standardnim okoljem pravzaprav opazite dve bistveni razliki. Privzeto ozadje in igralni način, ki omogoča prilagajanje igralnih nastavitev in utišanje obvestil. Dodani sta še dve odlični možnosti navigacije – dvakratno tapkanje po hrbtni ploskvi in drsenje s prtom gor in dol po površini tipke za vklop z integriranim tipalom prstnega odtisa. Kaj se zgodi ob uporabi teh možnosti, določite sami v nastavitvah sistema. Na dolgi rok me malo skrbi Asusova napoved, da bo Zenfone 9 s posodobitvami podpiral zgolj dve naslednji generaciji operacijskega sistema.

Okrnjena fotografska vsestranskost

Naj rečejo, kar koli hočejo. Čeprav nežna digitalna povečava ustvari solidne fotografije, telefonu vseeno manjka tretja kamera z optično povečavo. Poleg tega je opazen tudi manjši razkorak v kakovosti glavne in širokokotne.

V dobrih svetlobnih razmerah (dnevna svetloba) je kakovost fotografij na zavidljivi ravni. Barve so enake na fotografijah obeh kamer, lepe in naravne, dinamika, ki se kaže med fotografiranjem proti soncu, je dobra in podrobnosti je dovolj. V zadnjem se zaradi večjega tipala bolje obnese glavna kamera. Na fotografijah širokokotne je medtem opaziti mehčanje na robovih. Toda nič drastičnega.

Kot sem dejal, telefon nima kamere z optično povečavo, zato se boste morali zadovoljiti z dvakratno digitalno, ki daje boljše rezultate od pričakovanj.

Razkorak med obema kamerama je večji v slabših svetlobnih razmerah in ponoči, kjer je razumljivo zaradi fizično večjega tipala v prednosti glavna kamera. V urbanih prizorih, kjer je vedno dovolj svetlobe, so fotografije obeh še dokaj podobne. Svetle, lepih naravnih barv, z dovolj podrobnosti in z malo ali skoraj brez opaznega šuma. Razlika je očitnejša v mraku, ko širokokotna kamera odpove. Fotografije so manj svetle, zamazane in z več šuma.

Uporabnost fizične stabilizacije

Kot so dobre fotografije, je dober tudi video, pri čemer verjetno ne boste mogli spregledati podatka, da je modul glavne kamere fizično stabiliziran. Vgrajeni »gimbal« umirja slika na intervalu plus minus treh stopinj, kar je sicer bolje, kot česar je sposobna klasična optična stabilizacija (+/- 1 stopinja), a v nekaterih primerih še vedno daleč od uporabnosti. Telefon sem najprej namestil na električni skiro ter sem šel z njim vozit po makadamski cesti. Opaziti je, da stabilizacija nekoliko umiri sliko, toda video je še vedno pretežno neuporaben. V drugem primer sem snemal iz roke med vožnjo z avtom in takrat je umirjanje prišlo do izraza (oba primera sta predstavljena v videu). Na ta način sem prišel do prepričanja, da čeprav telefon ne more zamenjati uporabe kakovostnega usmerjevalnika za pametne telefone ali nekaterih akcijskih kamer, boste nekateri našli primere, ko vas bo funkcija rešila zadrege. Komur se pretirano tresejo roke, je morda našel pravega kandidata za svoj telefon.

Hvalimo:

• Udobna enoročna uporaba
• 3,5 mm zvočni priključek
• Premijske zmogljivosti
• Dobra glavna kamera
• Dokaj čist uporabniški vmesnik Androida

Grajamo:

• Samo dve zadnji kameri
• Ne pretirano izstopajoč
• Ni v ponudbi slovenskih operaterjev
• Vemo, da majhnost narekuje kompromise, a brezžično polnjenje pač manjka
• Napovedani zgolj dve leti posodobitev operacijskega sistema