Asus Zenbook S 13 Flip: Navdušuje s prenosljivostjo in perfektnim zaslonom

Brez dvoma eden boljših razmeroma majhnih in nadvse lahkih prenosnikov, ki se ga boste razveselili, če ste veliko na poti, delo opravljate od vsepovsod ter vas pretirano ne moti občasen topel občutek na kolenih med opravljanjem zahtevnejših nalog.

Že dve leti uporabljam prejšnjo različico Zenbooka Flip predvsem zaradi precej dobre kombinacije prenosljivosti, zmogljivosti in avtonomije. Celo video sem že montiral na njem in čeprav je trajalo dlje, kot bi na igričarskem ali trenutno priljubljenih prenosnikih za ustvarjalce, me to ne moti, kajti tistih, konkretno težjih, ne bi prenašal v nahrbtniku. Ker ga želim ves čas pri roki, je prenosljivost na prvem mestu, a me je obenem prepričal zaslon OLED. Asus je z novo različico »flipa« že tako dobre lastnosti še dodatno izboljšal, a storili tudi kakšno napako.

Nov material in mesto izpuha vročega zraka

Na površen pogled je Zenbook S 13 enak prejšnjim generacijam, a to ni čisto res. Oblikovno je izčiščen, z lepo prilegajočim se novim logotipom ter v celoti iz zlitine aluminija in magnezija. Nežno hrapava tekstura, takoj se mi je utrnila misel o brusnem papirju, ustvarja zanimiv videz, a bolj kot to, mi je všeč, da se prstni odtisi skoraj ne poznajo. Morda se vam bo to zdelo banalno in manj pomembno, toda na mojem sijočem in gladkem Zenbooku so ravno odtisi tisto, kar me najbolj moti. Poleg tega prenosnik manj drsi iz dlani in je bolj odporen proti praskam ter udrtinam. Zaradi katerih nekateri na svoje računalnike tako zagreto lepijo nalepke. Material je hkrati zaslužen, da je masa ostala na nizki ravni, kljub zmogljivejši bateriji in učinkovitejšemu hlajenju.

Kakovost izdelave je ostala na visoki ravni. Ne glede kako primeš prenosnik, se ohišje nikjer ne zvija in ne spušča škripajočih zvokov. Uporaben je v tabličnem načinu zasukan za 270 stopinj, v katerem ga držijo magneti, v načinu »šotora«, ki je posebej primeren za gledanje filmov in serij, in v običajnem načinu. V tem nogice del s tipkovnico odmaknejo od površine mize zaradi boljšega pretoka zraka. Ko je v naročju, režo na dnu zlahka zastrete in takrat se bo prenosnik bolj segreval. Zrak v hladilni sistem še vedno priteka skozi omenjeno režo, a je spremenjena pot toplega zraka. Namesto da sili skozi odprtine na zadnjem robu navzgor preko zaslona, ga ventilator zdaj potiska ven skozi reže na levem boku.

Velika večja je sprememba v številčnosti in raznovrstnosti priključkov. Zmotilo me je, da ni priključkov HDMI in USB tipa A, saj sem prepričan, da nekaterim ne bo všeč celovito opiranje na priključke USB tipa C s podporo za Thunderbolt 4. Sta pa zato reža za kartice in priključek za slušalke.

Odzivna sledilna ploščica ima funkcijo prikaza številčne tipkovnice, medtem ko je osvetljena tipkovnica polne velikosti dobra. Tipke so primerno velike, odzivne in imajo ravno prav globok hod, da je izkušnja tipkanja nadpovprečna za prenosnik ultra tankega razreda. Tipka za vklop z vgrajenim tipalom prstnih odtisov je desno v zgornji vrstici, zamaknjena za tipko »delete«. Za vas ne vem, a marsikdo je navajen, da na slepo pritisne zadnjo tipko v zgornji vrstici, ko karkoli izbriše. In če je tam tipka za vklop, kar ni posebej redko, potem zlahka namesto izbrisa prenosnik ugasnete. Ker se je meni to že dogajalo, se mi zdi zamik tipke za eno mesto pametna rešitev.

Za večino več kot dovoljšne zmogljivosti

Zenbook S 13 ni svetovni hitrostni rekorder, toda vgrajene komponente in predvsem hiter pogon SSD zagotavljajo, da zlahka opravi praktično z vsem, kar mu vržete pod zobe. Še celo igre niso izključene, seveda v okviru omejitev integrirane grafike. Čeprav ima nov in izboljšan sistem hlajenja, se procesor i7 še vedno med večjo obremenitvijo opazno segreje. Manj, kot se segreje »enak« procesor 11. generacije, pa vendarle ni nemogoče, da boste med delom v naročju občasno občutili, da ohišje na določenem mestu postaja toplejše. Pomnilnika je razmeroma dovolj, čeprav bi si vseeno želel 32 gigabajtov, medtem ko so ostale elektronske komponente na ravni boljših prenosnikov.

Program MyAsus dovoli izbiranje načina delovanja hladilnega sistema. V tihem načinu s hrupom pod 30 decibelov je moč strojne opreme omejena na 12 vatov, v standardnem načinu na 20 vatov (hrup do 33 decibelov) in v zmogljivem načinu do med 25 in 30 vatov (42 decibelov).

Bistvo strojne konfiguracije se skriva v zaslonu. Kot je postalo že kar običajno, razen OLED ni možnosti za drugo zaslonsko tehnologijo. Zaslon je za odtenek svetlejši od zaslona mojega ZenBooka, čeprav s svetilnostjo zaradi staranja organskih sijalk nima smisla pretiravati, in višje razločljivosti. Predvsem ta ima največji vpliv na kakovost prikazane slike. A to še ni vse. Tokrat je zaslonsko razmerje 16:10, ki je za vsa opravila, z izjemo gledanja videov, primernejše. Poleg tega je prenosnik za nekaj milimetrov ožji.

Vseeno velja glede zaslona omeniti omejitve. Resda nudi lepe, živahne in natančne barve ob globoki črnini ter povezanem visokem kontrastnem razmerju, toda svetilnost zna biti v nekaterih primerih prenizka. Še posebej v primeru močne sončne svetlobe, ko življenje dodatno zagodejo odsevi.

Razmeroma zadovoljiva avtonomija

S 67 vatnimi urami je baterija nadpovprečno velika za 13-palčni prenosnik. Na žalost se to ne odraža v nadpovprečni avtonomiji. Kot vedno je odvisna od načina uporabe in obremenjenosti procesorja, toda kot kažejo moji izračuni, lahko pričakujete od pet do osem ur delovanja, preden bo baterija znova potrebovala priklop. Polna kapa za marsikaterega uporabnika in voda na mlin prenosniku, ki se ponaša z veliko prenosljivostjo.

HVALIMO:

• Zaslon OLED, občutljiv na dotik
• Ohišje iz zlitine magnezija in aluminija
• Priloženo elektronsko pisalo
• Učinkovito delovanje
• Dobra življenjska doba baterije

GRAJAMO:

• Odsotnost ležišča za pisalo
• Ni priključkov HDMI in USB tipa A
• Zmogljivosti bi lahko bile boljše
• Cena