Pravijo, da gre tretjič rado. Več kot očitno to velja za Asus, kajti v tretjem poskusu jim je uspelo narediti uporaben prenosnik z dvema zaslonoma.
Debelo bi se zlagal, da gre za prvenec zasnove z dvema enako velikima zaslonoma. Ta zasluga gre Lenovu, ki je približno ob tem času lani razkril Yogo Book 9i, z zaslonoma eden pod drugim ali drug ob drugem. Odvisno od perspektive, kako nanju gledate. Poenostavljeno povedano, namesto tipkovnice so vgradili še en zaslon. Nesporno pa je, da je Asus pionir vgradnje dveh zaslonov. Prvi poskus z manjšim, ki je bil obenem sledilna ploščica, je bil zanimiv, čeprav manj uporaben. Ta model imam doma in pišmeuhovsko rečeno sem drugi zaslon uporabil trikrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Razloga sta naslednja. Ob vklopu se občutno poveča poraba energije in kadar na glavnem teče igra v celozaslonskem načinu, manjši sploh ne deluje. Kmalu je sledil drugi poizkus, ki je bil mnogo bolj uporaben. Zaslon s približno polovično višino osrednjega so premaknili nad tipkovnico, ki zato zaseda pol manj prostora kot na običajnem, enako velikem prenosniku. Na desno stran med tipke so premaknili še zelo pomanjšano sledilno ploščico, kar skupaj s poslabšano ergonomijo tipkovnice predstavlja glavno težavo, saj opazno zmanjšuje udobje tipkanja in uporabe teh sicer nadvse zanimivih prenosnikov. Kljub temu so dokazali, da je podvojenost zaslonov uporabna zadeva, katere prednosti in zmogljivosti so v celoti prišle na plano letos s prenosnikom Zenbook Duo in njegovima dvema enako velikima 14-palčnima (skoraj 36-centimetrskima) zaslonoma.
Zanimiva zasnova z odstranljivo tipkovnico
Procesor | Intel Core Ultra 9185H |
Grafična kartica | integrirana grafika Intel Arc |
Pomnilnik in disk: | 32 GB LPDDR5 / 2 TB PCIe NVMe |
Zaslona | OLED, 2880 x 1800 pik, 35,56 cm (14 palca), 500 kandel, zaslonsko razmerje 16:10, 120 Hz |
Priključki | 2 x USB C (Thunderbolt 4), USB A, HDMI 2.1, 3.5 mm avdio |
Vmesniki | Wi-Fi 6E, Bluetooth 5.3 |
Baterija | 75 Wh; do 13,5 (en zaslon) ali do 10,5 ur predvajanja videa |
Mere | 31,35 x 21,79 x od 1,46 do 1,99 cm |
Masa | 1,65 kg (s tipkovnico) |
Geekbench 6 | 2.454 / 13.365 (napajalnik), 2.434 / 12.691 (baterija); 23.415 / 32.048 (OpenCL) |
Cena modela na testu | okoli 2.500 € |
Ker se niti še tako dobre zaslonske tipkovnice niso izkazale kot orodje resne uporabe, je dvojna zasnova mogoča zgolj v primeru, ko ji je dodana brezžična tipkovnica (Bluetooth). Natanko tako je v primeru Zenbooka Duo. Zgornja ploskev z zaslonom je običajno tanka, medtem ko je na spodnjo (spet normalno debelo) položena odstranljiva tipkovnica, kar je glavni razlog, da je ohišje nekoliko debelejše, kot so debela ohišja podobno velikih prenosnikov z enim zaslonom. Ko je tipkovnica na običajnem mestu, kjer jo trdno držijo magneti in zatiči, ki se potopijo v vdolbine na robovih spodnjega dela ohišja, je z »računalnikom« povezana preko kovinskih stikov. V primeru, da jo odstranite in položite nekam na mizo, potem se aktivira brezžična povezava. Prej jo je vsekakor pametno vklopiti s stikalom na levem boku, kjer je tudi priključek USB tipa C za polnjenje baterije, v primeru, da se izprazni in tipkovnice ni možno postaviti nazaj na njeno »prvinsko« mesto nad drugim zaslonom.
Ker je tipkovnica odstranljiva, se zgodi, da jo po nesreči pozabite doma. Kaj takrat? Asus je poskrbel za takšne primere. Čeprav je v okenski sistem vgrajena zaslonska tipkovnica, so vgradili še boljšo svojo. Prikličete jo tako, da s šestimi prsti povlečete preko spodnjega roba drugega zaslona navzgor. A kot sem že dejal. Ničesar na zaslonu, naj bo še tako dobro, ne more zamenjati pristnega občutka dotika tipke iz plastike in kovine!
Prefinjeno in kakovostno ohišje
Ohišje iz zlitine aluminija daje temu Zenbooku prestižni videz. Presenetil me je površinski vzorec, saj se na njem prstni odtisi manj očitni, kar je nekaj, kar močno podpiram. Svoj prenosnik neprestano preprijemam, in ker je površina pretirano bleščeča, se kmalu začnejo moteče kazati mastni madeži. Poleg tega se je Asus potrudil in kljub dvema zaslonoma, kar samo po sebi poveča občutljivost naprave, poskrbel, da je prenosnik skladen z vojaškim standardom MIL-STD 810H20.
Ker sta oba zaslona občutljiva na dotik, je v kompletu dodano elektronsko pisalo. Kdor veliko riše po zaslonu ali počne kaj podobnega, ga bo gotovo vesel, a je kljub temu, osnovno naprava za vnos podatkov tipkovnica. Kot sem že dejal, je odstranljiva, a to še zdaleč ne pomeni, da bi bila zaradi tega slaba. Ravno nasprotno. Kljub tankosti je hod tipke dovoljšnih 1,4 milimetra, velikost, ki je pogojena z velikostjo zaslonov, pa obenem omogoča dovolj velike tipke in lepo na sredi umeščeno sledilno ploščico. To pomeni, da tipkovnica nudi bolj zanesljivo in predvsem bolj udobno tipkanje, kot sem pričakoval. Še to. Gumijasti čepki na dnu (spodnji) strani preprečujejo, da bi tipkovnica drsela po gladki površini.
Več načinov uporabe, a res dobra sta dva
V Zenbook Duo so vgradili nekatere trenutno najboljše komponente, všeč mi je na primer, da niso varčevali pri pomnilniku, a sta kljub temu »zvezdi« zaslona. Površina, ki jo nudita, je podobne velikosti kot pri prenosniku Zenbook Fold s prepogljivim zaslonom, le da v tem primeru odpade skrb zaradi morebitnega poka zaslona na pregibu in posledično zrelosti za drago popravilo. Prav tako so podobni načini uporabe. Najbolj osnoven je klasičen način, ki predvideva uporabo gornjega zaslona, medtem ko je spodnji prekrit s tipkovnico. Po želji jo odstranite in namesto nje uporabite zaslonsko tipkovnico, čeprav tega zaradi slabše ergonomije ne priporočam. Naslednji položaj je najbolj atraktiven. Na spodnji strani ohišja je nogica, ki zadrži prenosnik v navpičnem položaju, tako da sta zaslona eden nad drugim in odstranljiva tipkovnica pred njima. To oblika nudi podobno izkušnjo, kot jo nudi namizni računalnik z dvema priključenima zaslonoma. Poleg tega je možno prenosnik »zvrniti« na bok, da sta zdaj zaslona eden zraven drugega in obenem nudita več višine kot širine. Ali pa ekvivalent dobrih sedemnajst palcev velikega monitorja. Le rob med zaslonoma morate odmisliti. Še ena možnost je. Ko tečaj razprete do konca in prenosnik uporabljate kot veliko tablico. Tudi v tem primeru je nujno prepričati um, da ga ne moti že omenjeni rob. Možnosti uporabe je veliko, a res uporabni se mi zdita dve. Kot klasični prenosnik in navpična postavitev zaslonov enega nad drugim.
Podobno kot v primeru procesorja, kjer sta možna še Ultra 5 (125H) in Ultra 7 (155 H), sta na voljo dve zaslonski razločljivosti. Polna visoka (FHS) ali razločljivost 3K, ki se mi zdi boljša glede na naloge, ki jih dandanes opravljamo. V obeh primerih sta zaslona tehnike OLED, kar v kombinaciji z razmeroma dobro svetilnostjo pomeni uživanje v lepih in natančnih barvah in odličnem kontrastu. S tem je dosežena široka uporabnost prenosnika, saj poleg pisarniških opravil in gledanju digitalnih vsebin, primeren za pregled in prilagajanje fotografij ter celo montiranja videa. Če ste potrpežljive sorte, ko gre za upodabljanje daljšega videa v razločljivosti 4K.
Kaj je z umetno inteligenco?
Značilnost novega procesorja, o tem se bomo letos naposlušali, je enota prilagojena poganjanju algoritmov umetne inteligence. Nič posebej novega, kajti podobne enote imajo procesorji arhitekture ARM že dlje časa, le da se zdaj seli še v procesorja za računalnike z okenskim sistemom. V praksi bo to pomenilo, da bodo nekateri algoritmi več dela opravili na napravi, kar je mimogrede varnejše, ne da bi se zanašali na univerzalni procesor, ki bo ta čas poganjal druge procese, ali celo na procesorsko moč v oblaku (spletu). Od tu slogan, da so prenosniki pripravljeni na umetno inteligenco, kar je treba tako tudi razumeti. Da so pripravljeni na programe in storitve, ki bodo znali izkoristiti nove danosti in ne, da so čez noč postali umetno inteligentni.
Edina težava, in pri tem Asus ne more storiti ničesar, je, da Microsoftov generativni algoritem Copilot zelo omejeno deluje lokalno in namesto tega potuho išče v internetu. Ker obenem še ni dodelan, so najbolj uporabne lokalne storitve, pri katerih ima prste vmes umetna inteligenca, odpravljanje hrupa in zamegljevanje ozadja med video klici.
Bolj kot to me je zato presenetilo, kako hiter je Zenbook Duo, kolikšno grafično moč nudi (podatki so v tabeli) brez dodatne grafične kartice in da so razlike med meritvami v zmogljivostih, ko prenosnik deluje na baterijo ali je priključen na napajalnik, manjše, kot jih izkazujejo starejši modeli. Zmogljivosti so zares impresivne, kar pomeni, da poganjanje zahtevnejših videoiger z zadovoljivo igralno izkušnjo ni misija nemogoče. Čeprav v osnovi prenosnik ni namenjen temu, je dobro vedeti, da prežveči marsikaj zahtevnega.
Učinkovito hlajenje
Zaradi dveh zaslonov in trenutno enega bolj zmogljivih procesorjev mora biti učinkovit tudi hladilni sistem. Ko sem Zenbook Duo obremenil do skrajnosti (s programom HeavyLoad) gretje ni bilo pretirano in hrup ventilatorjev ne preglasen. Da lahko procesor deluje z močjo vse tja do 35 vatov, sta zaslužna dva ventilatorja ter kombinacija grafitne plasti, toplotnih cevi in razpršilnika toplote, kar odvečno toploto preusmeri skozi odprtini na levem in desnem boku. Mnogo boljša rešitev od hladilnih sistemov, ki topel zrak odvajajo skozi odprtine na zadnjem robu, po možnosti še preko zaslona.
Ena od težav zasnove z dvema zaslonoma je poraba električne energije. Kapaciteta baterije sodi v vrh tistega, kar običajno nudijo enako velike naprave, zato je temu primerna dolga avtonomija. Vendar je razlika, ko deluje ena sam ali oba zaslona, le da je manjša, kot sem pričakoval. Po pol ure delovanja omenjenega programa, ki obremeni računalnik do skrajnih meja, je napolnjenost padla za 22 odstotkov, ko je deloval en zaslon oziroma za 24 odstotkov, ko sta delovala oba. Podobno razliko kažejo tudi uradni podatki, enega sem vključil v tabelo, kar me je prijetno presenetilo. Pričakoval sem, da bo poraba večja, ko sta prižgana oba zaslona. Ne sicer za polovico večja, a gotovo večja, od približno deset do dvajsetih odstotkov, kot kažejo nekatere meritve. Vendar je to obenem dvorezni meč. Dve uri delovanja ob polni obremenitvi ni nekaj, na kar bi bili lahko pretirano ponosni. Zenbook Duo torej pokuri razmeroma veliko celo takrat, ko je prižgan en sam zaslon. Kakopak imam v mislih porabo med obremenitvenim testom in ne porabo med običajnimi opravili, saj je tedaj procesor redko močneje obremenjen. Uradni podatki kažejo na osem ur pisarniških opravil, kar se mi zdi glede na moje izkušnje s tem prenosnikom, dosegljivo.
HVALIMO:
- Odlična zaslona ravno pravšnje velikosti
- Dobra kakovost izdelave in ne preobilne mere
- Dobre zmogljivosti procesorja
- Dovolj pomnilnika
GRAJAMO:
- Zaradi dveh zaslonov večja poraba energije
- Manjka priključek za ožičeno omrežje (Ethernet)
- Zvočna izkušnja bi lahko bila boljša
ASUS Zenbook Duo (2024)
- OBLIKA IN IZDELAVA
- ZASLON
- OPREMLJENOST IN DELOVANJE
- TRAJANJE BATERIJE
- CENA
Naj kupim?
Zagotovo Zenbook Duo nudi eno boljših možnosti večopravilnost, saj je pogosto težko na enem samem zaslonu sočasno delati z več dokumenti ali programi. Asus je že prej ponujal prenosnike z dvema zaslonoma, toda tokrat nam je ponudil zares uporabno rešitev. Dva enako velika zaslona OLED, ki sta obenem podprta še z dovolj pomnilnika in zmogljivim procesorjem. Edino cena zna biti za nekatere (pre)velika ovira, čeprav se mi začetna glede na nudeno ne zdi previsoka. Gotovo eden boljših, uporabnejših in zanimivejših prenosnikov, ki sem jih imel možnost preizkusiti do zdaj!
Brez komentarjev