Asus Zenbook 14: Prestiž v zaslonu
Matjaž Ropret 17. septembra 2022 ob 13:15

Zenbook 14 je Asusov verjetno najpomembenjši prenosnik. Zato je pohvalno, da so mu letos namenili tudi enega najboljših zaslonov, kar jih je mogoče videti v tem cenovnem razredu.

Zaprt je to sicer dokaj klasičen ultra tanek prenosnik. Ne najlažji, saj ga malo več kot 1,4 kg namreč uvršča med težje v svoji kategoriji, vsekakor se ne bi pritoževal, če bi mu odvzeli nekaj dag. Ohišje je precej tanko, a tudi ne rekordno, in kljub masi dovolj prijetno za uporabo v naročju, ker so gumijaste podloge (»noge«) na spodnji strani dovolj nizke in nevsiljive. Samo ohišje se proti dnu sicer nekoliko zoži, spodnja stranica ima manjšo površino od zgornje, kar pa je povsem oblikovalski prijem, na samo uporabo nima vpliva.

Ključna lastnost, kot še pri mnogih Zenbookih, je zaslon vrste OLED. Z letošnjo generacijo so končno prešli na razmerje stranic 16:10, kar je bistveno uporabneje za delo, hkrati pa omogoča tudi večjo sledilno ploščico. Njegova ločljivost je 2880 x 1800, posebnost pa je še osveževanje z 90 Hz, ki ni opazno samo v igrah, temveč že pri premikanju kazalke ali vsebine med običajno uporabo, odločiti pa se boste morali, ali vam bolj gladka izkušnja pomeni več kot daljše trajanje baterije. Mogoče kdo misli, da je OLED za pisarniško uporabo še najmanj pomemben, a se moti. Poleg tega ima seveda tak prenosnik velik potencial za razvedrilno napravo, kajti užitek je na njem »konzumirati« najnovejše serije ali pa samo preganjati dolgčas na Youtubu. Vendar je tudi med resnim delom fino zreti v res živahne barve, v prave črnine, dobre kontraste in zadosti svetlo sliko. Svetilnost tega zaslona s slabimi 400 kandelami na m2 sicer ni kakšen presežek, a vendarle višja od običajnih 300 kandel, zaradi česar je večinoma dovolj, če je nastavljena na nekje med 60 in 70 odstotki, na soncu pa ima še toliko rezerve, da se na zaslon kaj vidi. Toda črnina in reprodukcija barv, tako glede živahnosti kot glede razpona (blizu 100 odstotkov DCI-P3), sta poglavitni vabi. Kdor se bo za ta prenosnik odločil izključno zaradi zaslona, mu zagotovo ne bo žal. Osebno me tudi ne skrbelo, da bi se slika zapekla, za kaj takega obstaja nevarnost, če bi zaslon ves čas imel na najvišji svetilnosti.

Tudi zaradi tipkovnice je s tem prenosnikom prijetno delati. Tipke imajo prijeten »klik« in dovolj hoda, tudi osvetlitev je lepa, enakomerna in dovolj močna, nekateri imajo namreč preslabotno. Tipka za vklop deluje tudi kot čitalnik prstnih odtisov za hitro prijavo v operacijski sistem Windows. Nad sledilno ploščico sem nekoliko manj navdušen kot nad tipkovnico, v natančnosti in prijaznosti površine za lepo drsenje prstov nekoliko zaostaja za najboljšimi. Ponuja pa možnost prikaza kalkulatorja, kar lahko kdaj pride prav. K dobri celotni večpredstavnostni in pisarniški izkušnji pripomorejo tudi spodobni zvočniki z več basi, kot jih običajno slišimo v takih napravah. Manj pa podpovprečna kamera z ločljivostjo HD. Nabor priključkov je soliden. Na desni strani so HDMI, izhod za slušalke, dva USB-C in čitalnik kartic microSD, na levi pa še USB-A. Predvsem je lepo videti, da Asus ne izpušča več zvočnega izhoda, ki je za ustvarjalce vsebin kar pomemben, prenosnik s takim zaslonom pa tovrstne uporabnike zagotovo zna zanimati.

Asus Zenbook 14X
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Opremljenost in delovanje
  • Trajanje baterije
  • Cena
3.9

Naj kupim?

Zenbook 14 je prenosnik s kakovostnim ohišjem, izvrstnim zaslonom in zelo uporabno tipkovnico. Kdor v teh lastnostih prepozna zase pomembne, naj ga uvrsti v ožji izbor. Lahko bi bil lažji, imel boljši pretok zraka za hlajenje ali daljše trajanje baterije, a noben prenosnik ne more blesteti na vseh področjih.

O zmogljivostih in trajanju baterije ne bom preveč razpredal, ker so v prodaji različne konfiguracije, skoraj vse (z izjemo tistih z 8 GB pomnilnika), pa so dovolj zmogljive glede na namembnost naprave. Testiral sem različico z Intelovim procesorjem 12. generacije (i5-1240P), ki v slovenskih trgovinah stane približno 1200 evrov. Ta procesor predstavlja soliden napredek v primerjavi z enajsto generacijo. Približno 6500 točk v Geekbenchu 5 in 6000 v Cinebenchu R23 je za kakih 30 odstotkov boljši rezultat v primerjavi s prejšnjim i5 in za 20 odstotkov nad i7 11. generacije. Z i7 bi bile številke še precej bolj impresivne. Vendar bi verjetno šlo tudi na račun pogostejšega oglašanja ventilatorja, ki se že tu zažene malce večkrat kot bi si želel, vendar je na srečo vsaj v enem od načinov dovolj tih, da ni nadležen. Prenosnik se tudi ne segreva toliko, da bi bilo moteče, medtem ko je trajanje baterije seveda odvisno od mnogih dejavnikov, sam pa sem dosegal nekje med pet in šest ure delovanja z enim polnjenjem, pri zaslonu na 90 Hz. To ni spektakularno dobro, a še zdaleč ne najslabše v svojem razredu. S 60-herčnim osveževanjem bi se avtonomija zagotovo podaljšala na vsaj solidno, če ne dobro.

HVALIMO:
  • Odličen zaslon OLED z razmerjem 16:10 in osveževanjem 90 Hz
  • Zelo udobno tipkanje
  • Soliden nabor priključkov
  • Za tanek prenosnik spodobni zvočniki
  • Trdno in zanimivo ohišje
GRAJAMO:
  • Ventilator bi bil lahko več časa tiho
  • Povprečno trajanje baterije
  • Podpovprečna kamera
  • Večja masa kot pri mnogih konkurentih
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.