ASUS VivoBook 13 Slate OLED: Privlačen prenosnik s precej osnovnimi zmogljivostmi (#video)
Marjan Kodelja 20. junija 2022 ob 06:43

Ideja, ki jo Asus zagovarja s tem modelom prenosnika vrste dva-v-enem mi je bila takoj všeč. Kljub neposrečenemu izboru procesorja je namreč kombinacija prenosnega računalnika, tablice in »televizorja« primerna za izobraževanje in zabavo! Za resno delo pač ne!

Kaotični leti sta dokazali, da šoloobvezni otrok (žal) potrebuje svoj računalnik. Morda celo prenosnega! Največkrat mu namenimo starega, obnovljenega ali enega izmed izredno cenenih modelov, ki so veliki, pretežki in nudijo premajhno raznovrstnost uporabe. Dvomim, da bi bila moja hčerka ali njeni vrstniki v osnovni šoli zadovoljni s takšnimi. Dovolj so zvedavi, da mora biti naprava, ki jo bodo uporabljali za izobraževanje in zabavo, primernega videza. Asus je na zadevo poskušal pogledati iz njihovega zornega kota. Ponuditi jim univerzalno napravo, ki na papirju veliko obeta. Sploh zaradi zaslonske tehnologije OLED.

O »Slatu« na kratko (ali »krotko« ) v eni minuti

Ni preprosto narediti prenosnika, ki je hkrati televizor. Seveda to ne pomeni, da skriva takšen ali drugačni televizijski sprejemnik, temveč da je opremljen za dobrim zaslonom in da nudi večjo svobodo uporabe.

Z univerzalnimi napravami so bili vedno križi in težave. Tokrat ni drugače. Namreč, ko ciljaš na dostopnejšo ceno ob nekaterih zacementiranih lastnostih in komponentah, se mora to poznati nekje druge. Konkretno pri procesorju. Intelov štirijedrni Pentium Silver N6000 s taktom med 1,1 in 3,3 GHz na prvi pogled ni videti pretirano slaboten, vendar ne pozabimo, da izvira iz Intelove serije Atom, ki se ni ravno proslavila. Nič nimam proti njemu, ko ga najdem v prenosniku s sistemom Chrome OS, a zahteve sistema Windows dodobra preizkusijo njegove skrajne sposobnosti. V tem vidim težavo. Delovanje tablice Slate med običajnimi nalogami ni pretirano počasno, čeprav sem imel občasno občutek, da je vmesnik nekoliko len in bi lahko bil hitrejši. Toda bolj me skrbi prihodnost. Za prenosnike pričakujemo, da bodo delovali najmanj pet, ali še raje sedem let, predno jih menjamo. V tem primeru pa ne vem, kako tekoče in gladko bodo na njem tekle aplikacije in programi, ki so šele v razvoju. Kljub mojim pomislekom vseeno velja povedati, da se dobro obnese pri dekodiranju videa razločljivosti 4K iz Youtuba in da nudi solidno,9-urno življenjsko dobo baterije.

Prenosni računalnik, ki je lahko hkrati tablica, se skriva v kakovostnem, lepem in robustnem ohišju z dvema priključkoma USB tipa C, režo za pomnilniške kartice in priključkom za slušalke. V kompletu sta še dobra odstranljiva tipkovnica in elektronsko pisalo. Pomnilnika 8 in 128 GB nista pretirano velika, a glede na procesor in namembnost zadošča. Na voljo so še brezžični vmesnik Wi-Fi 6, štirje zvočniki s podporo standarda Dolby Atmos in dve kameri.

Lahko bi se obregnil v polno visoko razločljivost (FHD) zaslona OLED s svetilnostjo 550 kandel na kvadratni meter, odzivnim časom 0,2 ms in odličnimi vidnimi koti, a se ne bom. Ker višja ločljivost zaradi izbora procesorja ne bi bila smiselna. Iz istega razloga raje ne pomislite, da bi na njem igrali igre. Za marsikaj je primeren, a me to ne sodijo grafično intenzivna dela. 33,8-centimetrski (13,3-palčni) na dotik občutljivi zaslon z ozkimi robovi zato ne nudi pretirano visoke gostote pik. Celoto zaokrožuje operacijski sistem Windows 11, ki deluje v načinu S. Zaradi omejenih zmogljivosti, je bolje, da tako ostane in da nanj nameščate aplikacije in programe izključno iz Microsoftove tržnice.

Tehnični podatki:

Procesor:Intel Pentium Silver N6000 s štirimi jedri 1.1 GHz (največ 3.3 GHz)
Grafika:Intel UHD
Zaslon:33,8 cm, 1920 x 1080 pik, razmerje 16:9, odzivni čas 0,2 ms, najvišja svetilnost 550 cd/m2, 100-odstotna pokritost barvnega razpona DCI-P3, HDR, milijarda barv, na dotik občutljiv.
Pomnilnik testne naprave:8 GB RAM/ 128 GB
Priključki:USB tipa C (dva), 3,5 milimetrski za slušalke, bralnik kartic mikro SD.
Vmesniki:Wi-Fi 6 (802.11ax), Bluetooth 5.2
Baterija3 celice, litij-ionska, 50 W, hitro 65 W polnjenje
Avdio:Štirje zvočni gonilniki stereo sistema, štirje mikrofoni.
Kamere:5 MP spredaj, 13 MP zadaj
Operacijski sistem:Windows 11 Home v načinu S
Mere:30,99 x 19,00 x 0,79 cm
Teža:780 g
Dodatki:Hrbtna ploskev z nogo, odstranljiva tipkovnica, pisalo, napajalnik

Perfektno ohišje z eno majhno opombico

Velikost ohišja je pogojena z zaslonom in relativno ozkimi robovi okoli njega, zato je daleč tega, da bi bil prenosnik prevelik. Raje bi dejal, da je ravno pravšnji, kar velja za debelino (8 milimetrov) in maso (780 gramov). Kakovost izdelave je dobra, ohišje se ne zvija ali kako drugače vdaja ne najbolj nežni uporabi. Dokaj velik poudarek je bil tudi na oblikovnih podobnostih, ki ciljajo na svobodomiselni in mladostniški videz. Teža je kakopak posledica baterije, ki z 50 vatnimi urami, kot sem že dejal, nudi spodobno avtonomijo rabe.

Poleg ergonomsko primerno oblikovanega in lahkega elektronskega peresa sta v kompletu še odstranljivo hrbtišče z nogo, ki drži zaslon v pokončnem portretnem ali panoramskem položaju, in tipkovnica. Ima ravno prav velike in odzivne tipke s primernim hodom (1,4 milimetre) za dokaj udobno tipkanje. Vendarle imam dva pomisleka. Ker plošča služi kot zaščita zaslona, ni toga, zato je tipkanje v naročju bolj nerodno, in tipkovnica ni osvetljena. Škoda, kajti zdi se mi, da osvetlitev postaja že skoraj standardna zahteva. Ravno tako je med podobnimi napravami solidno velika in predvsem tekoče odzivna sledilna ploščica. Tipkovnica in hrbtišče se na ohišje pritrdita z magneti. Držijo ju tokaj trdno, a če ne držite hrbtišča z eno roko, ko z drugo prilagajate naklon noge (druga polovica hrbtišča), se kar preveč rado sname.

Univerzalno oblikovana noga na hrbtu, kot sem dejal, drži zaslon v obeh položaj. Panoramski je primeren za gledanje filmov, medtem ko je portretni (pokončni), kateremu mimogrede Windowsi ne znajo prilagoditi namizja, odličen za prebiranje dokumentov. Ker je zaslon občutljiv na dotik in ker je v kompletu pisalo, je smiselna uporaba brez priključene tipkovnice.

Škoda, da se niso odločili drugače

Čeprav razločljivost zaslona ne presega polne visoke (1080p), če bi, potem bi bilo besedilo in nasploh grafika na zaslonu ostrejša, zadošča za vsa opravila uporabnikov, ki jim je Vivobook Slate namenjen. Odlično, da je zaslonska tehnologija OLED, kajti s stališča barv, kontrasta in vidnih kotov je gotovo v prednosti. Na solidni strani so tudi štirje zvočniki v stereo konfiguraciji. Glasni so, toda glede na namen naprave bi vseeno pričakoval vsaj za eno razred boljšo kakovost zvoka. Še dobro, da je na boku 3,5 milimetrski priključek in da je na voljo vmesnik Bleutooth 5.2, kajti tako zlahka priključite kakovostne slušalke ali zunanje zvočnike.

Zdelo se vam bo, da sta dva priključka USB tipa C malo, a sta dovolj. Kot tudi 8 GB delovnega pomnilnika, medtem ko bi lahko bil glavni podvojen. 128 GB bo sicer za silo zadoščalo. Ležišče za pomnilniške kartice tipa mikro SD je ravno tako dobrodošlo, saj boste tako enostavneje nanj prenašali fotografije, video posnetke ali kakšne druge datoteke. Na voljo celo dve kameri. Ne pozabite, ta prenosnik je hkrati tablica. Sprednja ima 5-milijonsko tipala in je kot taka primerna za video konference in klepete. Ker nima sposobnosti »gledanja« v infrardečem spektru, ne deluje sistem prepoznavanja obraza Windows Hello. Škoda, kajti tipalo prstnega odtisa je na voljo samo kot opcija. Zadnja kamera ima 13-milijonsko tipalo in je, kot vedno pravim za tovrstne naprave, odlična za fotografiranje zapiskov in predstavitev. Da bi delala kakovostne fotografije, lahko takoj pozabite.

Šibka točka prenosnika je procesor. Gledano s stališča pričakovane uporabe za zdaj zadošča. Uporabniški vmesnik in na dotik občutljiv zaslon sta solidno odzivna, med predvajanjem video posnetkov z Youtuba nisem opazil težav, niti, ko so bili razločljivosti 4K, Microsoftov brskalnik ni počepnil pri desetih odprtih zavihkih in urejanje dokumentov je delovalo normalno. Kljub temi se nisem mogel znebiti občutka, da je prenosnik na trenutke nekoliko len oziroma da ni hiter, kot bi človek pričakoval. Prvo, kar mi pade na misel, je vprašanje, zakaj se niso raje odločili za procesor Core i3, kajti potem bi bila izkušnja uporabe verjetno boljša. Slabše zmogljivosti procesorje Pentium Silver so sicer še najbolj opazne v počasnejšem prenašanju in nameščanju programske opreme, v občasnem zatikanju sistema ter kakopak drugače v nezmožnosti poganjati že srednje zahtevnih iger. A kot sem že dejal, temu prenosnik ni niti namenjen.

Solidna življenjska doba baterije

Ker sta procesor in zaslon relativno varčna, baterija, ki je s 50 vatnimi urami sicer manjša od baterij v dobršnem delu sodobnih prenosnikov, vseeno zagotavlja dobro avtonomijo. Kot vedno je odvisna od načina uporabe prenosnika, toda devet ur predvajanja videa ne bi smelo bite nedosegljivih. Žal je dober rezultat posledica predvsem manj zmogljivega procesorja, zato tega časa ne smemo primerjati z avtonomijo ultra tankih prenosnikov z za nekaj razredi boljšim čipom.

HVALIMO:
  • Odličen zaslon (sploh za gledanje filmov)
  • Kakovostna izdelava in nabor funkcij
  • Spodobna življenjska doba baterije
  • Dobra tipkovnica
GRAJAMO:
  • Premalo zmogljiv procesor
  • Ne najboljše grafične zmogljivosti
  • Povprečna kakovost zvoka
  • Tipkovnica ni osvetljena
ASUS VivoBook 13 Slate OLED
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • ZASLON
  • OPREMLJENOST IN DELOVANJE
  • TRAJANJE BATERIJE
  • CENA
3.6

Naj kupim?

Glede tega sem malo skeptičen. Prav je, da to povem in ne skrivam. Ideja prenosnika mi je še vedno všeč, le malce manj, kot mi je bila po predstavitvi konec lanskega leta. Čeprav med preizkusom nisem opazil večjih ovir, ki bi onemogočale uporabo v namene izobraževanja in zabave, brez iger seveda, me skrbi prihodnost. Kupil bi ga namreč najmanj za pet let. Za takšno obdobje pa nimam velikega zaupanja v tehnične lastnosti. V dobro mu ni niti cena. Že res, da sta v kompletu tipkovnica in pisalo, da je zaslon občutljiv na dotik, ter da je tehnologije OLED, toda za 800 evrov dobite marsikaj zanimivega. Ne tako lepega, tankega in prenosljivega, toda z zmogljivejšim procesorjem.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja