Asus TUF A15 (FA506): Brez naprezanja čez sto sličic na sekundo (#video)
Matjaž Ropret 15. junija 2020 ob 06:27

Novi AMD-jevi procesorji Ryzen serije 4000 so pravo odkritje in Asusov letošnji vstopni igričarski prenosnik TUF A15 (ta ima 15,6-palčni zaslon, obstaja pa tudi različica A17 s 17,3-palčno diagonalo) v marsičem sploh ne izdaja svojega porekla. Sanjska kombinacija, torej? Odgovor ni enoznačen, ker so pomembne razlike med posameznimi konfiguracijami, poleg tistih klasičnih (procesor, grafična kartica ter količina pomnilnika in diska), a v splošnem temu izdelku malo manjka do odlične ocene.

TUF A15 (oznaka modela je FA506IV-1AHN), ki smo ga testirali je najhujša izvedba tega modela. Poganjal ga je osemjedrni procesor Ryzen 7 4800H, zraven je bil grafični čip Nvidia Geforce RTX 2060 s podporo šestih gigabajtov pomnilnika, medtem ko je bilo glavnega pomnilnika kar 32 GB, za podatke je bil na voljo terabajtni disk SSD (NVMe), za avtonomijo pa baterija s kapaciteto 90 Wh. Zaslon, kot rečeno z diagonalo 15,6 palcev, je zmogel osveževanje pri 144 Hz. Vse to je obetalo precejšnje zmogljivosti in užitke v igrah ter glede tega prenosnik nikakor ni razočaral. Seveda pa je ta izvedenka nekoliko pretirana in je v slovenskih trgovinah niti nisem zasledil. Najbližja je bila ena s 16 GB pomnilnika in večino ostalega drobovja, kot sem ga opisal. To bi bilo tudi čisto smotrno, kajti 32 GB se v resnici pri igrah nikjer ne pozna, to pa je glavno področje tega računalnika. Za montažo videa, grafično oblikovanje, modeliranje ali kakšno drugo resno delo bi bil, ne glede na zmogljivosti, zaradi določenih lastnosti bolj primeren kakšen drug prenosnik.

Nižje po cenovni lestvici so različice z grafično kartico Geforce GTX 1660 Ti, na spodjem koncu pa z Geforce GTX 1650, ki se jo da dobiti tudi v kombinaciji s šestjedrnim procesorjem Ryzen 5 4600H in za tako opremljenost se cene začnejo kmalu nad tisoč evri, potem pa lahko zrastejo tudi do tisočaka in pol. Zato je treba pametno izbrati pravega A15, pri čemer odgovor, katera izvedba je najboljši nakup, težko dam. Glede na izkušnje s testnim primerkom bi rekel, da najbrž GTX 1660 Ti ne predstavlja bistvenega padca zmogljivosti in posledično sličic na sekundo v igrah, seveda ob predpostavki, da je sistem hlajenja enak, o čemer pa nisem prepričan. Zagotovo vem, da pri različicah z GTX 1650 ni, pa tudi baterija je v kombinaciji z grafičnima karticama GTX manjša, s kapaciteto 48 Wh, saj je zraven še prostor za disk običajne velikost (2,5”). Pri različicah z RTX je za nadgradnjo shrambe na voljo še ena reža m.2. Pri vseh pa se da zamenjati pomnilnik, za katerega ima A15 prav tako dve reži.

Predhodnik FX505 ni bil napačen igričarski prenosnik za približno tisoč evrov, vendar bi težko rekel, da je s čim izstopal. Novi A15 je pridobil nekaj elementov, tako zunaj kot znotraj, ki ga postavljajo kot precej resnejšega konkurenta v tem razredu. Osnoven izgled je podoben, vsaj ko je računalnik odprt, toda zaprt deluje povsem drugače, bolj kakovostno, saj so mu dodali kovinsko stranico na zunanji strani zaslona. Preostali del ohišja je sicer plastičen, a deluje dovolj trdno, tudi za odpiranje spodnje stranice se je treba malo potruditi. Reč tehta 2,3 kg, kar je nekako standard za to vrsto prenosnika. Ni prehudo, a v nahrbtniku se ga definitivno občuti, še posebej, če je zraven še napajalnik. Tečaj za odpiranje in nagibanje zaslona je soliden, ne premehak, a se ga kljub temu da odpreti z eno roko. Sam zaslon pa izkazuje nekaj zvijanja ob potegu z rokama v nasprotni smeri, toda tega med običajno uporabo nihče ne počne. Okrog tipkovnice, ki je dokaj velika in ima tudi numerični del, je vzorčasta črna plastika z morda nekaj preveč prehodi, ki poskušajo dajati vtis različnih nivojev oz. naklonov. Mene ni ne motilo ne navduševalo, morda pa bo kdo malce razočaran, da se v Asusu niso odločili za nekaj bolj umirjenega. Prav tako utegnejo rahlo razdvajati tipke WASD, ki so za razliko od ostalih (črnih) prozorne. Dvomim sicer, da bi jih igričarji lahko brez tega elementa spregledali, je pa vsekakor zanimivo. Osvetlitev tipkovnice se da nastaviti v različnih režimih (statična, dihajoča, utripajoča, menjavanje barv), možno je določati barvo, a le za vse skupaj, ne po posameznih območjih in še manj za vsako tipko posebej. Ima pa osvetlitev tri nivoje jakosti in je kar lepo enakomerna, od strani ne uhaja preveč svetlobe. Razen rdeče diode na tipki za vklop prenosnika pa ni nikjer kakšnega dodatnega svetlobnega učinka, kar je skoraj malo nenavadno za igričarsko napravo. Tipke so prijetno mehke, na razporeditev, še posebej v povezavi z lokacijo sledilne ploščice, pa se je treba malo prilagoditi. Sledilna ploščica je solidna, prsti gladko drsijo po njej in zaznava tudi rahle pritiske, ni pa vedno najbolj natančna. Za tiste, ki jim je ta način ljubši, ima tudi fizični tipki, a sam ju skorajda nisem uporabljal.

Napredek, vsaj v promocijskih materialih, je zaslon z osveževanjem 144 Hz. Menda naj bi obstajal tudi A15 s 60-herčnim zaslonom, a ga v ponudbi trgovcev nisem našel, kar je v redu, kajti to ob zmogljivostih novega AMD-jevega procesorja in solidni izbiri grafičnih kartic ne bi imelo nobenega smisla. Lepo je videti 144 Hz v tem cenovnem razredu, ni pa vse tako rožnato, kot morda izgleda na prvi pogled. Vsekakor je igranje res gladko, še posebej v igrah, v katerih lahko računalnik doseže toliko sličic na sekundo ali pa se vsaj povzpne lepo čez stotico. Lahko se v marsikateri, a z visokim grafičnim nivojem v malo manjšem odstotku. So pa trije problemi z zaslonom. Mislim, da pri igranju za zabavo noben od njih ne bo moteč, zame ni bil, a prav je, da nanje opozorim. Prvi je dokaj dolg odzivni čas, podoben kot pri televizorjih, kar ni idealno za igre, kjer je treba reagirati hitro. Skromen barvni razpon bi opazili zgolj uporabniki, ki bi želeli s tem računalnikom početi kaj resnega, denimo obdelovati fotografije, montirati video ali početi kakšno grafično oblikovanje. To odsvetujem, razen z zunanjim monitorjem. Za kaj takega pa je seveda TUF A15 primeren, saj nudi veliko zmogljivosti za zelo razumno ceno. Vsem ostalim se bo verjetno zadeva zdela čisto v redu, s pač nekoliko manj živahnimi barvami. Tretji vidik pa je svetilnost (uradno 284 nit), ki je ravno zadostna za uporabno znotraj, a zna biti preslabotna na soncu, če bi kdo želel kakšno igričarsko seanso na terasi. Bomo videli, kako se bodo glede tega izkazali nekateri konkurenti, ki prihajajo v prodajo v prihodnjih tednih in mesecih, denimo Acer Nitro 5 (AN515-55) ali Lenovo Legion 5i. Asus je navkljub 144 Hz pustil priprta vrata.

V vsakem primeru pa je z AMD-jevim procesorjem zadel terno, kajti tekmeci z Intelovimi čipi bodo imeli v vseh vidikih težko delo. Zmogljivosti so izvrstne, tako v igrah kot tudi pri ostalih opravilih. Prav v tem je verjetno glavna prednost serije Ryzen 4000. V igrah, kjer so v ospredju čim višje frekvence delovanja ter ni bistvenih razlik med štirimi, šestimi ali osmimi jedri, povsem parirajo Intelovi deseti generaciji. V drugih programih z (občasnimi) daljšimi zahtevnimi nalogami, pa Intelove konkurente naravnost povozijo, saj je lahko zapisovanje videa, prevajanje kode ali obdelovanje 3D-modelov za tretjino, morda celo polovico hitrejše. V nekaterih ne pretirano zahtevnih igrah, kot je Overwatch, ta prenosnik tudi z najvišjimi nastavitvami pri grafični podobi dosega 144 sličic na sekundo ali pa vsaj pride zelo blizu. Podobno pri Forzi Horizon 4 ali Halo 2 Anniversary. Bolj grafično intenzivne igre, denimo Far Cry 5, serija Assassin’s Creed ali Doom Eternal so večinoma pod stotimi sličicami na sekundo, a še vedno gladko čez 60 ali 70. Z nekaj manj grafičnimi podrobnostmi pa tudi pridejo čez stotico. Tako je zaslon s hitrim osveževanjem dobro izkoriščen. Seveda so na voljo prenosniki z 240- ali celo 300-herčnimi zasloni, vendar v višjih cenovnih razredih, in da bi se igričar sploh približal tovrstnim vrednostim, bi bila nujna tudi grafična kartica iz višjega razreda (RTX 2070 Super ali še raje RTX 2080 Super) z ustreznim hlajenjem. So pa že z RTX 2060 rezultati dovolj dobri za vgrajeni zaslon in v igrah, ki to podpirajo, se da izkoriščati možnost naprednega prikazovanja padanja svetlobe (Ray tracing). Dalo bi se iz tega grafičnega procesorja izvleči še malenkost več, ker ga je Asus omejil na 90W porabe, vendar le z boljšim pretokom zraka.

Prav hlajenje je morda rahla hiba Asusovega aduta. Ne zato, ker ne bi zmoglo obremenitev, temveč zato, ker bi lahko z nekaj majhnimi prilagoditvami omogočalo še več, in zaradi ne ravno tihih ventilatorjev. Pri daljših igričarskih seansah ali ob zapisovanju videa sicer nisem opazil, da bi sistem kaj bistveno upočasnjeval procesor ali grafiko, kar pomeni, da se nič ne pregreva, a lahko bi bilo še bolje. Uporabnik lahko preklaplja med tremi profili delovanja prenosnika – silent (tiho), performance (zmogljivost) in turbo. Ti so vezani na »načrte za porabo energije« v sistemu Windows 10, zraven pa prilagajajo še hitrost vrtenja ventilatorjev. Na tihem načinu sta ventilatorja slišna, vendar se njunemu zvoku da privaditi. Res pa je, da se vsaj takrat, ko je prenosnik priključen na napajanje, ne izklapljata. Je pa v tem načinu vključena zavora, procesor in grafična kartica ne moreta dati od sebe vsega, kar zmoreta. Da se igrati določene igre pri 60 ali 70 sličicah na sekundo z visokimi detajli, za druge pa je moči premalo. Zmogljivostni način je ponuja dosti, vendar za ceno precej bolj slišnega piša ventilatorjev. Med igranjem je treba imeti ali (zelo solidne) zvočnike precej na glas, ali pa slušalke na glavi, sicer je zvok hladilnega sistema lahko nekoliko nadležen. Način turbo odklene še zadnjih deset odstotkov zmogljivosti in pripelje temperature na rob še sprejemljivih (tudi čez 90 stopinj Celzija), pa tudi ventilatorja sta še za odtenek glasnejša in skupaj z njima šumenje zraka. Ta sicer prihaja iz prenosnika večinoma na desni strani in malo tudi zadaj, reže za zajem pa so spodaj, a verjetno premajhne. Z več luknjami za zajem zraka bi bilo hlajenje skoraj zagotovo bolj učinkovito in ventilatorjema ne bi bilo treba tako zelo garati. Ne vem, koliko se pozna manj zmogljiv grafični čip (GTX 1660 Ti). Ob enakem hlajenju je morda ta kombinacija za odtenek primernejša glede na zasnovo ohišja. Na žalost je Asus odstranil ročni način, tako ni mogoče prilagajati hitrosti ventilatorjev po svoje. Topel pa prenosnik postane le na desni strani in da igrati tudi z njim na kolenih, treba je zgolj paziti, da zrak normalno kroži.

Novi procesor in precejšnja kapaciteta omogočata za igričarski prenosnik izjemno avtonomijo. Ob običajnem delu, brskanju po spletu, gledanju videa, baterija zdrži nekje od šest do sedem ur, kar je tudi za klasične prenosnike povsem zgleden rezultat. Med igranjem bi bila seveda izčrpana prej kot v pol krajšem času, a za prave zmogljivosti tako ali tako mora biti računalnik priključen na napajanje. Modeli z manjšo baterijo zdržijo bistveno manj, kakšne tri do štiri ure. Vprašanje pa je seveda, kako pogosto bo kdo tak prenosnik mučil na bateriji. Situacija s priključki je solidna, bi bila pa lahko še boljša. Na eni strani so vtič za napajanje, omrežni priključek, HDMI, dva priključka USB-A 3.0, en USB-C in izhod za slušalke. Na drugi strani je še osamljeni USB-A 2.0. Edini USB-C prenosa podatkov podpira še video izhod po standardu DP1.4, ne pa tudi Thunderbolta 3, čemu so dodali še počasni USB mi ni jasno, prostor pa bi bili še za čitalnik pomnilniških kartic. Wi-Fi je še prejšnje generacije (ac oz. 5) in tudi nisem opazil, da bi to kartico dalo zamenjati in tako nadgraditi zadevo na Wi-Fi 6.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne glede na določene bližnjice, ki jih je ubral proizvajalec, predvsem pri zaslonu ali hlajenju, TUF A15 predstavlja velik napredek v primerjavi s tem, kar je v spodnjem delu igričarskega trga ponujal doslej. Pa tudi v splošnem takih zmogljivosti do 1500 evrov doslej nismo bili deležni. Pri cenah tega izdelka v Sloveniji bode v oči edino to, da je večina različic naprodaj brez prednaloženega operacijskega sistema. S tem proizvajalec (v navezi s trgovci) umetno nekoliko zniža ceno, a nazadnje so stroški za kupca višji, saj mora za približno 150 evrov dokupiti še licenco za Windows 10, ki bi proizvajalca stala največ 50 evrov. Z Linuxom si pač za igre ne da kaj dosti pomagati. Pri tem izdelku so marsikaj naredili prav in je dober nakup, ni pa nujno, da bo tudi po prihodu omenjenih konkurentov ostal na vrhu svojega razreda.

HVALIMO:
  • Boljša kakovost ohišja kot pri predhodniku
  • Izjemne zmogljivosti AMD-jevega procesorja
  • Za igričarski prenosnik presenetljivo dolga avtonomija
  • Zaslon z osveževanjem 144 Hz
  • Solidna zvočnika
  • Prijazna in lepo osvetljena tipkovnica
  • Dobre možnosti nadgrajevanja
GRAJAMO:
  • Zaslon ima dolge odzivne čase, skromen barvni razpon in povprečno svetilnost
  • Med obremenitvami postane prenosnik precej glasen
  • Nekaj oblikovnih elementov ne bo po godu vsakomur
  • Skoraj vse različice so v Sloveniji naprodaj brez operacijskega sistema
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja