Archos Citee Power: Skiro sumljivo znane oblike (#VIDEO)
Marjan Kodelja 24. junija 2019 ob 06:34

Archosov skiro neuko oko zamenja z že legendarnim MiJia M365, saj sta si podobna kot enojajčna dvojčka. Razlike pa so v podrobnostih in zaradi enih je boljši, zaradi drugih pa slabši, pod črto pa nudi več od tekmecev, ko med pomembne lastnosti primerjave vključimo tudi ceno.

Kot “kopija” omenjenega Xiaomija si z njim deli oblikovalsko estetiko kot tudi kakovost izdelave. Zaradi tega lahko ponovimo, kar smo zapisali pri omenjenem. Tečaj, kjer se skiro zloži, je zaščiten s plastičnim prstanom, ki ne navdaja z občutkom vzdržljivosti, lahko pa začne zaradi razrahljana “škripati”. Drugače pa je robustno izdelan in zaradi relativno velikih in z zrakom napolnjenih koles nudi tudi udobno vožnjo po skoraj vsaki podlagi. Poleg oblike sta si skiroja podobna tudi v dimenzijah, edine na oko vidne razlike pa je drugačna prijemalna površina krmila, zeleni kabli in oznake namesto rdečih, drugačna ročka za “gas” ter v ročko za zavoro integriran zvonec.

Razlik je sicer več, vendar jih takoj ne opazimo. Citee Power ima na krmilu poleg modrih sijočih diod, ki kažejo stanje baterije, ene bele in druge rdeče za izbran način delovanja tudi zaslon za prikaz hitrosti. Zelo uporaben dodatek, ki smo ga pri M365 zelo pogrešali, Xiaomi pa ga je vgradil v novejši (in dražji) model “Pro”. Žal pa so številke modre, tanke in majhne, zato jih je v neposredni sončni svetlobi nemogoče videti. Je pa to edini način prikaza hitrosti, saj skiro nima vmesnika Bluetooth, pa tudi aplikacije ne. Ali je to slabost ali celo prednost skiroja, je odvisno od uporabnika. Večini ne pomeni dosti in je ne uporabljajo, kajti občasne nadgradnje pravzaprav ne prinesejo veliko, elektronsko zaklepanje skiroja pa tudi ne prepreči, da bi ga odnesli. So pa tudi uporabniki, ki ga zaradi tega ne bodo kupili. Je pa tudi zaradi tega cenejši od vzornika in preprostejši za uporabo. Čeravno Xiaomijevea aplikacija ne sodi med najbolj zapletene.

Načina vožnje sta dva. Bele sijoča dioda na krmilu kaže na varčni način vožnje, hitrost je omejena na približno 18 km/h, pospeševanje pa ni sunkovito. Rdeča dioda pa zasveti, ko izberemo običajni način vožnje s hitrostjo do 15 km/h in z malo bolj poskočnim pospeševanjem. Načina izbiramo z dvakratnim pritiskom na tipko za vklop. Ko ga prižgemo, je vedno v varčnem načinu, za razsipnost se moramo zavestno odločiti. Malo moteče bi bilo bolje, če bi ostal v načinu, ko smo ga ugasnili.

Da ročka za gas oblikovno ni tako dodelana kot pri Mi M365, me ne moti toliko, kot me moti, da je tudi funkcijsko drugačna. Po domače povedana, neumna je in neprestano jo moramo držati, če se želimo peljati. Skiro namreč nima ohranjevalnika hitrosti, pa tudi ko ročko spustimo, motor ne zavira in ne vrača energije v baterijo. Ima pa taka “konfiguracija” manjšo slabost. Ko se na primer vozimo po klancu navzdol in spustimo ročko za gas, kajti težnost in zagon ohranjata hitrost, nato pa jo malo pritisnemo, zna skiro kar sunkovito zavreti. Nenamenoma, saj smo zagnali motor, vendar ne z najvišjo hitrostjo. Vsekakor nekaj, na kar se je treba navaditi.

Archos Citee Power
  • KAKOVOST IZDELAVE
  • DOSEG IN HITROST
  • VARNOST, KRMILJENJE, UPORABA BREZ APLIKACIJE
  • RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
3.8

Naj kupim?

Skiro nudi dobro razmerje, kaj dobiš za zahtevan denar. Vendar je na trgu nekaj modelov, ki so sicer dražji, vendar imajo večji doseg. Z velikimi in z zrakom napolnjenimi kolesi je udoben, preprost, pa tudi varen za vožnjo. Bistveno pa je, da ni predrag oziroma nudi več, kot nekateri modeli s ceno tja do 300 evrov.

Še ena podobna stvar nas lahko zmoti, če smo navajani na druge skiroje. Archos nima zaščite, ki zagon motorja dovoli le, ko se skiro premika, namesto tega lahko “starta” iz mesta. Ko stojimo pred prehodom prek ceste, se nikar ne smemo igrati z ročko, saj nam skiro lahko poleti iz rok.

Izredno všeč pa nam je konservativna ocena dosega med 15-18 km, ki ga je zlahka doseči. Za razliko od večine tekmecev, ki v tem podatku mnogo bolj pretiravajo. Sicer pa ima Archor nekoliko manjšo baterijo od večkrat omenjenega M356 in je v dosegu primerljiv s skirojem Kickscooter ES1, ki mi služi kot referenca za primerjave.

Še nekaj podatkov:

  • Doseg: 15 do 18 km
  • Najvišja hitrost: 25 km/h
  • Največji naklon: do 15 odstotkov
  • Nazivna moč motorja: 250 W
  • Največja moč motorja: 350 W
  • Kolesa: napihljive zračnice 21,60 cm (8,5″)
  • Vodoodpornost: IP20
  • Sprednja luč: visokosvetilna LED
  • Največja nosilnost: 100 kg
  • Baterija: 6 Ah (30 celic)
  • Čas polnjenja: 2 do 3 ure
  • Napajalna napetost: 100–240 V, 50/60 Hz
  • Mere: 100×40,5×92 cm (zložen 100×40,5×23.5 cm)
  • Teža: 13 kg

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


HVALIMO
  • Konservativna ocena dosega
  • Zaslon s prikazom hitrosti vožnje
  • Ugodno razmerje med ceno in kakovostjo
  • Mehanska zavora na zadnjem kolesu
  • Z zrakom napolnjena kolesa
GRAJAMO
  • Slabo viden zaslon v sončni svetlobi
  • Nima ohranjevalnika hitrosti (tempomata)
  • Ni aplikacije
  • Slaba odpornost na vodo

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja