Arcane: Vsaka legenda ima izvor (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 16. novembra 2021 ob 06:55

Čeprav je vsebinsko serija tesno povezana s priljubljeno spletno igro bojevanja v areni League of Legends (LoL), vseeno ni treba poznati fantazijskega sveta Runeterre, da bi uživali v gledanju risane serije Arcane.

Netflix se je tokrat odločil za drugačen model objave devetih epizod prve sezone. Ni objavil niti vseh na en mah, kar stori običajno, ali po kapljicah vsak teden eno, kot počnejo sorodne pretočne storitve, temveč po kvantih – po tri na teden. Ali je to povečalo zanimanje za serijo, težko rečem, je pa gotovo pri nekaterih preprečilo čustveno in fizično izmučenost po šesturnem maratonu buljenja v zaslon. Vsaka epizoda namreč traja dobrih 40 minut in res so tako dobre, da verižnega gledanja ni mogoče popolnoma izključiti.

Zgodba se odvija v mestu Piltover na robu velikih sprememb, kar vpliva na celotno fantazijsko kraljestvo. Tamkajšnji znanstvenik išče način, kako izrabiti energijo magije za različne namene. Stvari se začnejo komplicirati, ko v njegovo stanovanje vdre ulična tolpa otrok pod vodstvom dekline z imenom Vi in mu poleg ostalega ukradejo, recimo jim čarobne kristale. Vanje je ujeta energija in verjetno so zmožni še česa drugega kot spektakularne eksplozije, ki sproži tok dogajanja zgoraj v elitnih predelih in spodaj, kjer so nastanjeni nižji sloji, ljudje brez pedigreja. Manj srečni, ki ne sodijo v elito oziroma jih predstavniki te niso vzeli pod svoje okrilje. Rop gre v franže in v ospredje stopijo elitne družine, organi pregona, kralj podzemlja in še cela četica bolj ali manj zanimivih likov, ki jih igralci igre gotovo poznate.

V steampukonvskem okolju, prežetem s tehnologijo futurističnih mehanskih strojev, kot smo jih na primer gledali v filmu Divji divji zahod z Willom Smithom v glavni vlogi ali v letošnji seriji Nemogoče (The Nevers), kjer komaj čakamo drugo sezono, je vse skupaj precej preprosto in razumljivo. V premočrtnem dogajanju smo priča le krajšim prebliskom, ki odškrtnejo kakšno pomembno stvar iz preteklosti. Nobenega dolgovezenja in predvsem nobenih pričakovanj, da se vam o igri karkoli sanja. Vi je, tako vsaj berem, priljubljena tudi tam, toda o tem gledalcu ni treba vedeti ničesar. Oboji nekaj dobijo. Igralci igre izvedo podrobnosti, medtem ko ostali spoznamo zanimive posameznike, katerih zgodba v seriji je neodvisna od igre.

Če že v čem, potem je povezave z igro najlaže iskati v relativno preprosti vsebini. Ne v zgodbi, ne v formatu in še manj slogu animacije, ki še najbolj spominja na amine, ne prinaša ničesar novega, še manj revolucionarnega. Gledate vzorčno fantazijsko zgodbo, v kateri so zlobneži zastrašujoči in bodoči junaki še nekoliko neodločni, z veliko akcije, ki povezuje in dela dogajanje precej živahno. Risankastično gledljivo, po zaslugi odlične grafike in animacije. Vsak »filmski okvir« ni samo hudo dobre razločljivosti, videti je, kot bi ga umetnik ročno narisal in jih več združil v izredno gladko gibanje. Nobene bližnjice, slabše izrisane podrobnosti ali česa podobnega nisem opazil in tudi glasbena podlaga je odlična. Pod uvodno špico se je mimogrede podpisala skupina Imagine Dragons. Tako dobro je vse skupaj narejeno, da je fantazijski svet videti skoraj resničen oziroma mogoč. Podzemni deli z nižjimi sloji so videti strupeno zeleni in celo policaji tam nosijo maske, medtem ko so zgornji predeli mesta svetli, zračni in razkošni. Vse skupaj lepo zaokrožuje prikaz okolja in pa mehanskih stvaritev, ki poganjajo mesto.

Čakajo vas vznemirljivi trenutki, čeprav niste ljubitelj animiranih serij. Risanke že dolgo niso več le za otroke, zato se sprostite in nikar ne zavračajte serije Arcane zgolj zato, ker je risana in narejena po igri.

Kaj: risana serija po priljubljeni igri League of Legends.

Kje: Netflix

Ocena – 4: Glede na animacije kot reklamo za priljubljeno videoigro, je bilo vprašanje časa, kdaj bo luč sveta zagledala še od igre neodvisna risana serija.

Priporočilo: Ni sicer za najmlajše, čeprav prizori nasilja niso pretirani, spolnosti in neprimernega govora pa pravzaprav ni. Ostali pa po želji.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja