Telefoni Samsungove serije Galaxy S25 bi se zlahka imenovali Galaxy S24 (2025). V marsičem gre namreč v najboljšem primeru za malenkostno spremenjeno lansko kolekcijo. Seveda je utopično pričakovati velike novosti vsako leto in kdor je razočaran, ker jih ni, mora znižati pričakovanja. Toda obenem predvsem kitajski proizvajalci tudi v nižje cenovne razrede vse bolj uvajajo lastnosti, ki jih vodilna proizvajalca nočeta v mnogo dražje telefone.
Korejsko podjetje je večino časa na predstavitvi – ta je glede na obseg novosti trajala odločno predolgo, Xiaomi je denimo svojo z bistveno več izdelki zaključil hitreje – namenilo vsemu, kar na telefonih zmore in omogoča umetna inteligenca. Kot da telefoni sami in njihove lastnosti ne bi bili več zanimivi. Nekatere so celo izpostavili, denimo bolj odporne materiale ohišja, zaslone in kamere, vendar zelo na hitro v primerjavi z vsem ostalim. Vsekakor pa smo v podtonu ves čas lahko zaznavali, da se ni prav veliko spremenilo. Še tisto, kar se je, in je morda res tehnološko zanimivo (denimo novo izvedbo tehnologije za dinamično spreminjanje osveževanja zaslona ali pohitren postopek posodabljanja operacijskega sistema), pa so skrili in prihaja na dan šele po predstavitvi. Podobno običajno počne Apple, ki hkrati še, kadar res kaj že dolgo pričakovanega in prisotnega pri skoraj vsej konkurenci vendarle doda, to tehnologijo predstavlja, kot da jo je malodane izumil in tega še nikjer nismo videli. Nekaj tovrstne mentalitete se je navzel tudi Samsung, letos denimo z zaslonom in še čim, pri čemer ravno v zaslonih ni prav nikakršne opazne izboljšave.
Že leta govorimo, da nima pravega smisla predstavljati novega telefona (pa tudi prenosnika in še česa) vsako leto, če ne prinaša konkretnih izboljšav. Ne pravim, da jih ni, verjetno jih je celo zelo veliko, denimo v sami strukturi ohišja, hlajenju, notranji organizaciji komponent, delovanju tega in onega, seveda v zmogljivostih in še čem. Toda to bi zlahka zamaknili tudi za eno leto in nato zraven dodali še kakšno večjo spremembo. Pri obeh »standardnih« modelih denimo Samsung že četrto generacijo zapored uporablja pretežno isto strojno opremo kamer, pa tudi prejšnje so bile večinoma identične, le glavno so zamenjali za serijo S22. Vendar tudi v primeru, da ni mogoče uvesti večjih novosti, ostaja kopica manjših, od katerih bi kakšno skoraj zagotovo lahko uresničili, vendar na to čakamo zaman.
Oba, še posebej pa Apple, vgrajujeta baterije z opazno manjšimi kapacitetami baterij. Samsung se je pred leti približal »najboljšim,« toda ti so mu zdaj znova ušli, kemija s silicijem v anodi in posledično večje kapacitete so letošnji trend, reakcije iz Seula pa za zdaj ni. Podobno je pri hitrosti polnjenja. Slednje ostaja tako počasno, da ne z Galaxyji ne z iPhoni ni mogoče preiti na drugačno uporabo telefonov, pri kateri jih priklapljamo dvakrat ali trikrat na dan po nekaj minut, ne polnimo jih čez noč. In tudi ni mogoče v naglici pred odhodom od doma napolniti za četrtino ali tretjino baterije, kar bi povsem zadoščalo do prihoda nazaj domov. Govorice so omenjale podporo za standard brezžičnega polnjenja Qi2, vendar ni ne duha ne sluha o njem.
Kitajski proizvajalci počnejo marsikaj tudi na izboljševanju zaslonov. Obema vodilnima ne moremo očitati, da imata slabe, in njuna barvna kalibracija ostaja korak pred ostalimi. Toda po drugi strani povsem zanemarjata frekvenco pri zniževanju svetilnosti, kar nekateri vidijo kot zoprno utripanje, prav tako ne preideta ne večjo barvno globino in letos Samsung ni storil ničesar pri povečevanju svetilnosti, tako da njegove telefone zdaj prekašajo določeni iz nižjega cenovnega razreda!

Zagotovo ima Samsung bistveno težje delo, ko poskuša najti denimo več deset milijonov ustreznih baterij, zaslonov in še marsičesa. To je brez dvoma največja prepreka, da tako Galaxyji S kot tudi iPhoni pogosto nimajo na vseh področjih najnovejših tehnologij. Preprosto se ne da zagotoviti zadostnih količin glede na pričakovane prodajne številke. Vendar tudi Xiaomi in nenazadnje Honor prodajata posamezne modele v milijonih primerkov in uspeta vgraditi baterije z večjimi kapacitetami ali zaslone z določenimi naprednimi lastnostmi. In nekatere lastnosti telefonov so bolj stvar odločitve, kot česa drugega. Denimo hitrost polnjenja ali pri Applu osveževanje zaslona v »spodnji polovici« vsakokratne linije telefonov.
Kot že pogosto doslej, a tokrat pri Samsungu najbolj poudarjeno, se zdi, da vodilni proizvajalec računa na svojo marketinško moč in zakoreninjenost na trgu, in se tako z izdelki potrudi mnogo manj, kot bi se moral, če bi ga kdo resno ogrožal. V praksi se bo zanesljivo izkazalo, da so telefoni zelo dodelani, boljši v marsikateri podrobnosti kot večina drugih, in da so spremenili več, kot bi si glede na predstavitev mislili. Toda v splošnem bodo za marsikoga povsem enaki predhodnikom, še posebej, če ne bo prav veliko uporabljal vseh tistih storitev, ki so jih izpostavljali. Tistega, kar bi res prišlo prav, pa tudi tokrat ne nudijo.
Risbi: Samsung
Zaslone za večino vseh proizvajalcev( tudi za Apple) izdeluje Samsung tako, da ste vsaj v tem delu vstrelili kozla.
Zaslon je sestavljen iz marsičesa in je lahko kalibriran oz. krmiljen zelo različno. Poleg tega jih vse več prihaja iz BOE in še nekaterih proizvajalcev. Dejstvo je, da nekateri drugi proizvajalci telefonov nudijo mnogo hitrejši PWM, širšo barvno paleto (10 ali celo 12-bitno), pa tudi višje svetilnosti.