Applov drugi iPhone SE je odličen, a ni za vsakogar (#video)

Zmagal je v našem fotografskem testu v družbi dveh dražjih telefonov in s tem pokazal, da vsaj na enem področju glede kakovosti izstopa v svojem cenovnem razredu. Zdaj pa je čas, da novi iPhone SE ocenimo kot celoto in povemo, ali je res najboljši nakup.

Mogoče največja hiba, a hkrati tudi vrlina tega novinca je v njegovi starosti. Marsikdo bi rekel tudi v zastarelosti. Govorim seveda o skoraj šest let starem dizajnu, ki se vleče že od iPhona 6 sem in kar noče umreti. Nekaterim se zdi nezaslišano, da Apple še naprej reciklira to ohišje z enormnimi robovi okrog zaslona, še posebej zgoraj (kjer ni ničesar) in spodaj, koder je vsaj »tipka« (ni prava tipka, temveč povratno informacijo daje z vibriranjem) s čitalnikom prstnih odtisov. Kljub tej silni neizkoriščenosti prostora je SE še vedno daleč najmanjši sodoben telefon, kar jih je mogoče kupiti, toda trpi velikost zaslona. Ta ima znano diagonalo 4,7 palcev pri že skoraj pozabljenem razmerju stranic 16:9. Tudi ločljivost – 750 x 1334 – se ni spremenila in verjetno je zaslon sploh enak kot je bil že v osmici. Tak telefon je prijetno držati, gre v vsak žep in verjetnost, da pade iz rok, je manjša, kot pri kakšnem večjem. Toda na zaslonu je manj vsebine, pa še manjša je kot pri večini ostalih telefonov. To se pozna tako pri besedilu kot pri videih in vsem ostalem. Vsak zase se mora odločiti, na katerem bregu stoji glede tega. Seveda bi si želel, da bi Apple zrisal in izdelal novo ohišje, pri katerem bi večino sprednje strani zavzemal zaslon, vemo pa, če mu so uporabili starega in zakaj ta telefon stane petsto evrov, kar je v jabolčnem svetu poceni.

Fotografski del je vsekakor izjemno zanimiv. Dejstvo, da je dobil največ glasov v izbiranju med njim, iPhonom XR in Huaweijem P40 Pro, pove del zgodbe, seveda pa še zdaleč ne celotne. Očitno je, da so glede na prejšnje generacije v Applu kakovost fotografij precej izboljšali in je v tem pogledu opazen napredek v primerjavi z osmico. Glede barv, detajlov in dinamičnega razpona. Tako tisti ciničen očitek, da je to samo iPhone 8 z novim procesorjem, ne drži popolnoma. Pri fotoaparatu mi je predvsem všeč dvoje, kar je verjetno prepričalo tudi tiste, ki ste glasovali zanj v omenjenem testu. Prva stvar je nevtralna in nevsiljiva obdelava signala s tipala. Fotografije imajo naravne barve (izboljšane v primerjavi s prejšnjimi, kar dokazuje XR, kjer vse skupaj vleče na hladne, modre ali zelene tone) in ravno prav kontrasta ter ostrenja robov, da so videti ostre in hkrati prijetne. Drugo, kar ga odlikuje, pa je konsistentnost. Fotograf se lahko zanese na to, kakšne rezultate bo dobil. Resda nanje prav dosti ne more vplivati, razen malenkostno na osvetlitev, toda telefon ne osvetli enkrat tako in naslednjič malo drugače, ali dela druge napake, kot pogosto počnejo konkurenčni.

Video je prav tako lep, z dobro dinamiko in solidno miren, da se snemati celo v 4K s 60 sličicami na sekundo, ampak najboljšo sliko da izbira 4K/30. Sprednji fotoaparat je starejšega datuma. Fotografije niso slabe, vendar iPhone 11 (Pro) zna narediti še boljše, predvsem pa zajemati lepši video, kajti tu višje od polne visoke razločljivosti ne gre.  Spodobne rezultate daje tudi portretni način, ki pa, kot že pri modelu XR, deluje zgolj takrat, kadar prepozna človeški obraz. Tovrstno fotografiranje živali in predmetov z zamegljenim ozadjem Apple namenja le telefonom z vsaj dvema objektivoma pri glavnem fotoaparatu. Tu pa je tudi glavna foto-video omejitev tega telefona. V časih, ko ima že vsak najcenejši primerek na zadnji strani vsaj dva, če ne tri ali štiri objektive, najdejo pa se tudi določeni s petimi, novi SE še vedno premore le enega. Res je, da je en kakovosten boljši od več povprečnih, vseeno pa tiste prave fleksibilnosti pri fotografiranju in snemanju ni. Ne bi se branil vsaj solidnega ultraširokega objektiva, kot ga ima iPhone 11, saj v določenih položajih olajša zagate, ko se ni mogoče dovolj odmakniti od objektiva. Približati se je pogosto lažje in nasploh teleobjektivi dajejo slabše rezultate, zato sem tega malo manj pogrešal. Fotoaparat v novem SE je torej dober, celo boljši od pričakovanj in zagotovo nad večino v svojem cenovnem razredu, toda ne omogoča takšnega kreativnega izražanja kot nekateri drugi, ne nujno dražji telefoni.

Kaj pa vse ostalo? Z izjemo procesorske moči prav takšno, kot smo navajeni pri tej liniji iPhonov, iz katere izhaja. Omenjeni zaslon je – majhen.  Drugače se z današnje perspektive njegove velikosti ne da opisati. Ni premajhen, še vedno se da s tem telefonom početi večino tega, kar uporabniki običajno počno, razen kakšnega opravila, ki zahteva monitor ali dela v dveh aplikacijah naenkrat, česar uporabniški vmesnik tako ali tako ne omogoča. Res pa je vsa vsebina nekoliko manjša kot drugod. To se pozna tako pri besedilu, kot tipkovnici, videih ali klikabilnih elementih. Sam ne bi več dnevno uporabljal tako majhnega zaslona, nočem pa tega pogleda vsiljevati nikomur drugemu, naj se vsak sam odloči. Res pa se pri ogledu videov telefon vsaj malo odkupi s spodobnima stereo zvočnikoma. Kakovost zaslona – verjetno je enak kot v osmici – je sicer dobra, ni pa izjemna. Barve in kontrasti so zgledni, kar je resda pri manjši diagonali lažje doseči, svetilnost pa ni nič posebnega in osveževanje je pri klasičnih 60 Hz. Videli smo tako boljše LCD-je kot tudi precej OLED-ov za podoben denar.

Kjer ima iPhone SE resno prednost pred vso konkurenco, so zmogljivosti. Ta telefon dobesedno leti, procesor A13 Bionic, tudi če deluje pri nižji frekvenci kot v iPhonu 11 (Pro), je v bistvu prehud za to malo reč. Zaloge je zanesljivo dovolj za celotno obdobje, ko bo SE programsko podprt s posodobitvami operacijskega sistema iOS, kar bo verjetno kakšnih pet let. Zakaj so ga v primerjavi z enajsticami malce upočasnili, pa razkrijejo igre ali snemanje videa. Med temi opravili se telefon kar prijetno segreje in če bi procesorju pustili, da bi šel do skrajnih taktov, bi to ob nezadostnem hlajenju (prostornine je tem telefonu pač malo in površine za odvajanje toplote tudi) lahko ogrozilo zanesljivost delovanja.

Tisto, kar potencialne kupce najbolj skrbi, pa je trajanje baterije. Vsaj delno upravičeno, malo pa tudi po nepotrebnem. Ne, SE ni nikakršen šampion baterijske avtonomije. Prej je na spodnjem koncu med telefoni, ki sem jih testiral v zadnjem letu ali dveh. Od jutra do spanja bi moral brez večjih težav zdržati, razen če vmes preveč fotografiranja, snemanja videa in/ali igranja iger, potem bo mogoče že pred večerjo potreboval nekaj novih elektronov. Vseeno mislim, da ne bi smelo biti problema, dokler bo baterija v kolikor toliko dobrem stanju, verjetno kakšni dve leti. Poleg tega lahko telefon dvakrat ali trikrat dnevno za denimo pol ure odložiš na brezžični polnilnik, lahko v avtu, pa bo skoraj ves čas blizu polne napolnjenosti. In po novem je na voljo hitrejše polnjenje (18 W), vendar si moraš zanj omisliti drug polnilnik, s priloženim gre še vedno polžje počasi (s 5 W).

Sistem iOS ni nič drugačen kot na drugih telefonih, je pa upravljanje tu še »po starem«. Ni potegov s prsti, ampak je glavna tipka »domov«, ki smo se je že kar malo odvadili. Tu se je vrnila, ker je to pač v osnovi iPhone 6. Tipka sicer ni prav tipka, ampak na dotik občutljiva površina, podložena z vibracijskim motorčkom, da daje povratni odziv, ko uporabnik »pritisne« nanjo. Tam je tudi čitalnik prstnih odtisov (TouchID), ki seveda deluje pričakovano hitro in zanesljivo, v teh časih je celo bolj priročen za plačevanje s sistemom Apple Pay, ker moramo v trgovinah nositi maske, zaradi tega pa odpade prepoznavanje obraza (FaceID). Vseeno bi rad videl, da bi Apple to reč ali vgradil v zaslon ali premaknil kam drugam in s tem pridobil dodaten prostor za zaslon. Sistem iOS je bil scier od nekdaj dobro prilagojen manjšim diagonalam in ločljivostim, a vseeno smo se razvadili in to, kar glede zaslona ponuja novi jabolčni »nizkocenovnik«, vseeno ni več to.

Je torej iPhone SE najboljši telefon v srednjem cenovnem razredu? V marsikaterem vidiku zagotovo, saj le redkokateri drug nudi tako zaokrožen nabor lastnosti in ima tako malo slabosti. Še najbližje so določeni modeli starejšega datuma, ki jim je že dovolj padla cena (Huawei P30, Samsung Galaxy S10(e), morda Oneplus 7T, ki pa ga je težko najti ugodno). Vseeno pa ta izdelek še zdaleč ni za vsakogar. Prva omejitev je lahko že (eko)sistem iOS, saj nekateri ne želite izstopiti iz androidnega okolja. Potem pa je tu še ne ravno nepomemben velikostni vidik. Komur ponujena velikost zaslona zadošča ali se mu zdi majhen telefon celo prednost – manjšega s sodobnim hardverom praktično ni več mogoče najti – in mu je tudi iOS blizu ali mu vsaj ne predstavlja težave, je SE zanj(o) pravšnja izbira. Kdor pa bi rad večji zaslon in mogoče tudi večjo baterijo, pa zraven še bolj sodobno obliko brez pretirane brade in čela na sprednji strani, ali pa preprosto noče še naslednjih nekaj let imeti na pogled enakega mobilnika (če ima zdaj enega od modelov med iPhonom 6 in iPhonom 8), bo pač moral poseči po nečem drugem. SE je v notranjosti zverina, toda z zunanjostjo izgubi določene skupine kupcev. V vsakem primeru pa priporočam nakup različice s 128 GB. Med uporabo bodo odpadle skrbi glede zasedenosti shrambe, pa še čez nekaj let, ko bo šel naprej, bo imel večjo vrednost.