Apple si je dal eno leto časa, da nas prepriča s svojo televizijo
Matjaž Ropret 4. novembra 2019 ob 06:47

Nekje v podzavesti sem imel datum prvi november, ko je štartala nova storitev naročniškega videa Apple TV+. Vsekakor sem jo nameraval preizkusiti, vendar me je Apple prehitel, še preden bi med prazniki poklikal standardno možnost sedmih dni brezplačnega gledanja, preden bi nato (morebiti) plačeval pet evrov mesečne naročnine. Na iPhone in iPad sem namreč dobil obvestilo, da sem zaradi »nedavnega nakupa Applove naprave« upravičen do enoletnega zastonjskega preizkušanja storitve. Z menoj vred pa še vsi, ki jih imam v sklopu »družine« (Family sharing). V redu, se ne bom pritoževal, pa poglejmo, kaj prinaša ta najnovejši konkurent Netflixu in klasični televiziji, kot ga označujejo mnogi, čeprav sam mislim, da je poanta storitve drugačna.

Vsakdo, ki je ali še bo od letošnjega poletja naprej kupil (nov ali obnovljen) telefon iPhone, tablico iPad, večpredstavnostni predvajalnik Apple TV (zdi se mi, da bo razlikovanje med tem, kaj je Apple TV in kaj Apple TV+ za marsikoga kar težavno), prenosni glasbeni predvajalnik iPod Touch ali osebni računalnik Mac, se bo lahko prijavil v storitev Apple TV+ in vsebine v njej eno leto gledal zastonj. Nato pa plačeval pet evrov na mesec, če mu bo vse skupaj dovolj všeč. Cena se zdi na prvi pogled kar ugodna, še posebej glede na (obljubljeno) sliko 4K HDR in glede na to, da lahko v ponudbi uživa šest različnih imetnikov uporabniških računov Apple ID, ki so znotraj iste »družine«. Toda po drugi strani je treba upoštevati nabor vsebin in delovanje, tu pa prvi vtisi niso tako prepričljivi.

Najprej tehnikalije. Apple TV+ je več kot očitno primarno namenjen obstoječim in novim uporabnikom jabolčnih naprav. Za razliko od glasbene naročniške storitve Apple Music ni na voljo androidne aplikacije, kar pomeni, da se bodo nanjo verjetno večinoma naročali tisti znotraj platform iOS, iPadOS, MacOS in tvOS (Apple TV). Gledati je sicer mogoče tam, pa še v aplikaciji Apple TV na nekaterih televizorjih, denimo Samsungovih, s predvajalniki Roku in Amazon Fire TV ter seveda v brskalniku na katerem koli PC-ju. Ni pa izkušnja povsod enako dobra in nasploh so še težave s sinhronizacijo in pomnjenjem. Enako kot pri Apple Music nisem zaznal kakšne omejitve glede števila »prijavljenih« naprav, pa tudi na več zaslonih naenkrat lahko gledam (različne vsebine).

Aplikacijo ali spletni vmesnik in prehajanje med napravami bo moral Apple še precej dodelati. Aplikacija Apple TV+ v bistvu združuje novo naročniško vsebino – te v resnici ni veliko – in vse tisto, kar se je že prej dalo kupiti ali »najeti« znotraj trgovine iTunes. Všeč mi je, da v osnovi loči med razdelkoma za izbiranje med vsemi vsebinami (Watch now) in uporabnikovo knjižnico kupljenih oz. plačanih vsebin (Library), toda v prvem je za moj okus malo preveč konfuzno. Vsebine so organizirane podobno kot pri vseh tovrstnih storitvah. Od zgoraj navzdol si sledijo vrstice z različnimi žarni ali viri, znotraj teh »trakov« pa se vodoravno pomikamo med posameznimi naslovi. So pa v vrsticah še celotni sklopi in ko gledalec klikne na enega od njih, se odpre nov nabor tovrstnih vrstic. Moti me, da ni na prvi pogled jasno, kaj sodi v sklop omenjene naročnine in kaj je dodatno plačljivo (iz iTunes). Če gledalec ne gre v »trak« Apple TV+ ali še bolje v ločen razdelek Discover Apple TV+, ne bo natančno vedel, kateri naslovi sodijo v novo storitev. Razlog pa je jasen  – trenutno je v ponudbi vsega skupaj osem naslovov. Čeprav … v spletnem vmesniku so dejansko samo naslovi iz Apple TV+, kupovati se tam ne da.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Sam vmesnik je tako v aplikaciji kot na spletu precej minimalističen, kakšnih nastavitev skorajda ni. Izbereš, pritisneš za ogled in to je to. Potem lahko še izbereš jezik in podnapise, pri obeh je izbira kar solidna, tudi s slovenščino. V podnapisih, lahko z dodatnimi opisi (za tiste, ki slabše slišijo), ni pa sinhronizacije, vsaj pri trenutnih vsebinah ne. Na televizorju pritisk tipke navzgor da možnost pomikanja po časovnici, pritisk tipke navzdol pa izbiranje govorjenega jezika in podnapisov. Toda med jeziki se je potem treba sprehajati proti desni in ker je slovenščina bolj na koncu seznama, je zadeva dolgotrajna. Še posebej nadležno pa je, da si sistem ne zapomni izbire in je tako treba postopek ponoviti pri vsakem ogledu. Na drugih napravah je malo lažje, ker obstajajo hitrejši načini za izbiranje s padajočega seznama. Kakšnih nastavitev glede kakovosti slike ni, prav tako ne informacij, kaj gledamo, ali je SD, HD ali 4K. Domnevni 4K je sicer lep, sem pa že kje videl boljšega. Na mobilne naprave je mogoče prenesti posamezne epizode in jih potem gledati tudi takrat, ko ni povezave, denimo na letalu, vendar so tudi ti prenosi povsem samodejni, ne da se določiti, kakšna naj bo kakovost in koliko prostora naj datoteke zasedejo. V principu naj bi si sistem zapomnil, kje je gledalec ostal, in posamezno epizodo predvajal od tam naprej, tudi na drugi napravi. V nekaterih primerih je to delovalo, v drugih pa se mi je zgodilo, da šlo predvajanje naprej od tam, kjer sem končal na tisti konkretni napravi, ne nekje drugje, kjer sem gledal vmes. Težave pa sem imel tudi s spletnim dostopom do storitve. En brskalnik (Chrome) mi nikakor ni hotel pokazati slike, ko sem izbral vsebino, niti x za izhod iz ogleda ni deloval. Drugi (Firefox) pa je vsebine sicer brez težav predvajal, so mu pa nagajali podnapisi. Ali jih sploh ni bilo ali pa so bili stisnjeni v desni spodnji kot. Zdi se mi, da Apple čaka še kar precej loščenja programske plati te storitve.

Še več dela pa je pred njim na vsebinski strani. Poleg začetnih naslovov sta dva še v prihajanju v roku enega meseca, toda to celotne podobe ne bo bistveno spremenilo. Najbolj izpostavljena serija je The Morning Show (Dobro jutro) z Jennifer Aniston, Reese Witherspoon in Stevom Carellom v glavnih vlogah. Zgodba se naslanja na nekatere aktualne trende, kot je gibanje MeToo (Carellov lik, slavnega sovoditelja najbolj gledanega jutranjega televizijskega programa, odpustijo zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju), izgubljanje televizije na račun tehnoloških podjetij, lažne novice in resnicoljubnost in podobno, pa seveda na sposobnosti omenjenih zvezdnikov, in zaplet gledalca čisto dovolj pritegne. Je pa vmes preveč ameriških klišejskih momentov ter »razmišljanja« in dogajanja, ki se slovenskega gledalca ne bo niti malo dotaknilo. Poleg tega je serija posneta v moteče temačnem okolju. Drugi naslov je Dickinson, humorna serija o (fikcijskem) življenju pesnice Emily Dickinson iz 19. stoletja. Potem so tu še serija See (Videti), v kateri Zemljo napade virus, zaradi katerega vsi oslepijo, pa dokumentarec o slonih The Elephant Queen, serija o nadaljevanju vesoljske tekme med svetovnimi velesilami For all mankind (Za vse človeštvo) ter še tri mladinske oz .otroške zadeve. Helpsters so lutke, ki rešujejo vsakdanje probleme, v seriji Ghostwriter štirje mladoletniki raziskujejo, kakšne namene ima duh, ki se je pojavil v lokalni knjigarni, nazadnje pa je tu še sezona risank o priljubljenem psu, tokrat v vesolju (Snoopy in space). Apple verjetno upa, da se bo med vsem, kar so in bodo posneli izrecno za novo storitev, sčasoma nabralo dovolj hitov, ki jih bo želelo videti čim širše občinstvo, in bo to eden od razlogov za obstanek v »jabolčnem« ekosistemu ali za vstop vanj.

Glede na dokaj omejeno knjižnico – tudi čez leto ali dve bo naslovov še vedno bistveno manj kot pri kateri koli drugi tovrstni storitvi, ker vsebin tuje produkcije ni – poante Apple TV+ ne vidim v tekmovanju z HBO Go, Netflixom, Amazonovim Prime Video, prihajajočim Disney+ in ostalimi. Nanjo gledam bolj kot na dodaten bonbonček znotraj lepega ograjenega vrta, ki uporabnikom daje še en razlog, da ostajajo v njem. Omenjeni ponudniki so lahko do neke mere nadomestilo za klasično televizijo. Applova ponudba je kvečjemu »za zraven«, nekakšen bonus. Konkurenca Netflixu je zgolj v smislu, da si bo kdo rekel, »saj že tu dobim dovolj televizijskega razvedrila, zakaj bi plačeval še nekaj dodatnega.« Kdor pa naročnine ne dobi zraven nove, sijoče naprave, pa vsaj za zdaj kjerkoli drugje dobi veliko več, še posebej lokalno relevantnih vsebin. Pa tudi nič od tega, kar so doslej sproducirali za Apple TV+, ni tako spektakularno dobrega, da bi bilo treba na vrat na nos skleniti naročnino.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Ja, se strinjam. Mislim da je Apple TV+ nujno zlo za ohranjanje uporabnikov znotraj Apple ekosistema na dolgi rok in še ena izmed mnogih plačljivih storitev h katerim so se zatekli ob upadcu prodaje ta dražje iPhone ponudbe.
    Zelo zanimivo, da imajo celo SLO podnapise. Nekaj kar je izjemno redko pri konkurenci (Amazon, Netflix,…), če odmislim HBO GO. Zanimivo je tudi iz tega vidika, da iPhone ne ponuja SLO jezika, v Apple TV+ pa je na voljo. 😀
    Samo vprašanje časa kdaj bodo ponudili Apple bundle z vsemi plačljivimi storitvami v eni naročnini ala Amazon Primer.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja