Za Apple so hekerji kot virus - kako nevarni so, je odvisno od lokacije

Matjaž Ropret • 4. novembra 2021 ob 10:04

Zmedena in nerazumljiva pravila o nošenju mask, saj virus na nas preži od vhoda v restavracijo ali hotel do mize, ne pa tudi za mizo, so podobna Applovemu videnju varnostnih groženj za uporabnike njegovih naprav. Kar je nevarno na eni, je povsem v redu na drugi platformi. To vemo že nekaj časa, a včerajšnji nastop šefa za programsko opremo Craiga Federighija na konferenci Web Summit je prinesel novo potrditev. Krčevito zagovarjal zaprtost sistema iOS, s tem pa v čudno luč postavil povsem drugačno politiko znotraj sistema MacOS in seveda zamolčal neobhodno provizijo znotraj tržnice App Store.

Federighi je govor izkoristil za odločen nastop proti predlogu nove direktive Evropske komisije, ki bi ameriško podjetje prisilila, da znotraj platforme iOS dovoli alternativne tržnice oz. nameščanje aplikacij iz drugih virov (t. i. sideloading). Član Applovega menedžmenta je trdil, da bi to korenito poslabšalo varnost znotraj platforme in odprlo pot »zlati mrzlici« za zlonamerno programje.

»Evropski zakonodajalci so pogosto ustvarjalci trendov, toda zahteva za prosto nameščanje aplikacij na iPhone bi bila korak nazaj. Namesto možnosti izbire bi odprla Pandorino skrinjico nepreverjene, s škodljivo kodo prežete programske opreme, ter odpravila varen iphonovski pristop,« je nadaljeval zagovarjanje povsem zaprtega pristopa. In celo omenjal »pet milijonov napadov v sistemu Android na mesec.« Podobno je počel že v pričanju na sojenju v zadevi Epic Games, vendar pri tem zamolčal nekaj pomembnih vidikov.

Že med tistim sojenjem so se mnogi čudili, čemu s takim nastopanjem dobesedno v nič daje operacijski sistem MacOS, kjer je nameščanje programov iz virov, ki niso Applova povsem nadzorovana trgovina, mogoče že desetletja, vse od prvih začetkov. Vsakdo lahko na kakršen koli način na računalnik prenese datoteko s programom (nekoč z disketo, potem s ploščkom ali ključkom, v tem tisočletju pretežno s spleta) in jo zažene oz. razpakira, da namesti program. Zaradi česar ni nikakršnih večjih težav, kot jih ni niti v okolju Windows z bistveno večjim številom uporabnikom. Nekoč so se virusi res pretežno širili na ta način, a so ti časi že davno minili in napadalci zdaj uporabljajo povsem drugačne taktike. Pa tudi takrat še zdaleč ni bilo tako grozno, kot poskuša prikazati Federighi.

Sodnica Yvonne Gonzalez Rogers je še izpostavila, da Apple preverja digitalne podpise teh programov, in pusti namestiti le tiste, kjer je identiteta razvijalca pristna. Podoben sistem bi lahko ubral tudi v mobilnem svetu. Na androidni strani kljub »petim milijonom napadov na mesec« ni slišati o množičnih »zlorabah« zaradi tovrstnega nameščanja aplikacij. Nenavaden je tudi argument, da bi najpomembnejši upravljavci družabnih omrežij svoje aplikacije ponujali le še v obliki namestitvenih datotek in ne več v tržnici. Vemo, da odsotnost igre Fortnite iz Trgovine Play že omenjeni družbi Epic Games zgolj škodi in da marsikateri uporabnik Androida, kamor Federighi pošilja tiste, ki si želijo prostega nameščanja aplikacij, tega niti ne zna storiti.

V ozadju vsega je dolgoletna in iz razmišljanja Steva Jobsa v Applov DNK vraščena želja po popolnem nadzoru. »Apple je tisti, ki najbolje ve, kaj je dobro za uporabnike,« je bila mantra pokojnega soustanovitelja in prvega moža podjetja. In tudi po zaslužku, kjer koli je ta mogoč. V kolikor bi se dalo platformo MacOS brez revolta uporabnikov zapreti na nivo iOS-a, bi Apple to storil. Na vse načine si tudi prizadeva ohraniti 30-odstotno provizijo pri vseh nakupih znotraj tržnice App Store, edine dovoljene v iOS-u, in z enim samim plačilnim sistemom – Applovim. Kljub vse večjim pritiskom regulatorjev po vsem svetu. Teh se je začel bati še Google in je nedavno napovedal znižanje provizije za naročnine, sklenjene prek Trgovine Play, na 15 ali v nekaterih primerih celo na 10 odstotkov.

Zelo verjetno bo Apple prej ali slej primoran v podobne ali še bolj radikalne poteze, če ne bo popustil sam. Do takrat pa bomo najbrž slišali še kakšen podoben nastop kot je bil včerajšnji v Lizboni.

Naslovna fotografija: Harry Murphy/Web Summit