Apple močno zagrenil življenje proizvajalcem prenosnikov!
Marjan Kodelja 2. aprila 2026 ob 06:16

Nisem misli, da bom kdaj to dejal, a ne vidim nobenega tehtnega razloga, zaradi katerega bi bil nakup prenosnika s ceno med 600 in 800 evrov s sistemom Windows boljši od nakupa Applovega modela MacBook Neo!

Ameriško podjetje, o katerem imam mešane občutke, saj menim, da po nepotrebnem zapira in omejuje, kaj lahko počnemo z njihovimi napravami, ne poskuša prvič sreče na zahtevnem segmentu cenovno dostopnejših naprav. Tik pred prelomom tisočletja je od tam prišel iBook, namenjen izobraževalnim ustanovam in na ceno bolj občutljivim kupcem. Ni se izšlo, zato so družino opustili leta 2006 sočasno s prehodom na procesorje Intel. Na nek način se »cenejši Apple« zdaj vrača. Zdi se celo, da so se naučili lekcije in da tokrat ne bo težav s kakovostjo izdelave oziroma dovoljšnimi zmogljivostmi prenosnika, ki so pestile »predhodnika«. Upoštevajoč daljše obdobje podpore značilno za Applove naprave, sem skoraj prepričan, da se vas bo zdaj več odločilo za prehod na novo okolje.

MacBook Neo cilja na segment okoli 700 evrov, kjer Apple že dolgo nima resnega izdelka. Vprašanje je, ali gre za preboj ali zgolj za premišljeno znižanje stroškov. Na prvi pogled Neo deluje prepričljivo. Tanek aluminijast prenosnik ohranja prestižni občutek, ki ga Apple dobro prodaja že leta. Teža 1,23 kilograma je primerljiva z MacBookom Air, kar pomeni, da prenosljivost ni pod vprašanjem. Štiri barvne različice so bolj kozmetična odločitev kot resna dodana vrednost, vendar jasno kažejo, da Apple cilja mlade.  

Hitro postane jasno, kje so varčevali. Osnovni model ponuja le 256 gigabajtov prostora, ki ga ni mogoče dopolniti. Dobrih sto evrov vredna nadgradnja na 512 gigabajtov prinese še tipalo prstnega odtisa Touch ID. 8 gigabajtov delovnega pomnilnika (RAM) sicer ni nujno problem zaradi boljše optimizacije sistema s strojno opremo, vendar zna omejiti število sočasno odprtih programov oziroma zavihkov brskalnika. Tudi pri povezljivosti je še nekaj prostora za izboljšave, saj ima na levi strani le dva priključka USB tipa C. Eden ponuja prenosno hitrost do 10 gigabitov na sekundo, medtem ko je drugi počasnejši USB 2.0 (480 Mb/s). Slednji je še vedno v redu za žično miško ali tipkovnico ali za polnjenje, vendar boste morali uporabiti hitrejši priključek za priklop zunanjega zaslona razločljivosti 4K-zaslonov ali prenosnega diska. Ker je priključen en sam, je nakup razdelilnika skoraj nujen. Tipkovnica je enako udobna in odzivna kot pri dražjih MacBookih, edini resnični kompromis pa je pomanjkanje osvetlitve, kar otežuje tipkanje v slabo osvetljenih okoljih.

33-centimetrski (13-palčni) IPS zaslon ločljivosti 2408 x 1506 pik prikaže opazno boljšo sliko od polne visoke razločljivosti, ki so tipične v tem razredu. Svetilnost je višja od povprečja, pokritost barvnega prostora DCI-P3 pa solidna. Apple tukaj očitno ni želel sklepati preveč kompromisov, saj je prav zaslon pogosto ključni prodajni argument in hkrati hiba cenejši prenosnikov na strani sistema Windows.

Največja posebnost je izbor procesorja. Namesto čipov serije M uporablja šestjedrni A18 Pro, ki sicer poganja iPhone 16 Pro. Po zmogljivosti presega starejši M1, vendar ostaja manjše vprašanje dolgoročne vzdržljivosti in optimizacije za zahtevnejše naloge. Za osnovno delo je dovolj, za resnejšo obdelavo videa ali grafike pa Neo ni primeren. Tudi igralne zmogljivosti so bolj simbolične kot realne. Cyberpunk 2077 pri 30 sličicah na sekundo in nizkih nastavitvah sicer zveni impresivno, vendar v praksi to ni razlog za nakup. Gre bolj za dokaz, da je strojna oprema dovolj zmogljiva za osnovne naloge.

Apple obljublja do 16 ur avtonomije baterije. Dejanska je nekaj krajša, vendar še vedno dovoljšna za udobno dnevno uporabo. Povsem sprejemljivo, vendar ne izjemno.

MacBook Neo je zato zanimiv predvsem kot strateška poteza. Apple prvič po dolgem času resneje vstopa v cenovno dostopen segment in po prvih podatkih je prodaja izvrstna. Hkrati pa je jasno, da je cena dosežena z nizom kompromisov, kar dokazuje, da še vedno skrbno varujejo dražje modele.

Naslovno fotografijo je pomagala poustvariti umetna inteligenca.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja