Po pričakovanjih je Apple s sporočili za javnost obelodanil obstoj novih modelov tablic iPad in večpredstavnostnega sprejemnika Apple TV 4K. Novosti prihajajo v prodajo konec meseca in si dejansko niso zaslužile še enega dogodka. Sploh »novi« iPad Pro predstavlja zelo skromno nadgradnjo, medtem ko je »osnovni« iPad v bistvu nekoliko okrnjeni iPad Air, vendar z občutno višjo ceno od prejšnjega.
Deseta generacija uvaja veliko novosti v »začetni« iPad, ki pa to najbrž ne bo, kajti skoraj prepričan sem, da bo deveta generacija še nekaj časa ostala v prodaji. Nekaj pač Apple mora imeti kolikor toliko cenovno dosegljivega tudi med tablicami. Novi se namreč v zahodni Evropi začne pri zajetnih 579 evrih in je za 150 evrov dražji od predhodnika, pri čemer so tudi slednjega podražili za 50 evrov, torej je dejanski prirastek kar 200 evrov. To je še ena konkretna podražitev, potem ko je linija iPhone 14 splezala konkretno čez tisoč evrov, Macbook Air pa čez tisočaka in pol.
Prva novost je barvna paleta, saj je srebrna edina od standardnih izbir, poleg so še (pastelne) modra, rumena in rožnata, pri čemer pa je sprednji rob vedno črn. Zaslon je tokrat 10,9-palčni, kot pri Airu, ne več 10,2-palčni, okrog njega je nekaj manj robov in izginila je tipka »domov«, medtem ko se je čitalnik prstnih odtisov preselil v zgornjo tipko za vklop oz. izklop. Kljub izboljšanemu dizajnu pa sprednja stran nikakor ni »polnozaslonska«, kot jo oglašuje Apple. Procesor A14 Bionic je za generacijo novejši in v primerjavi z iPhoni za generacijo ali dve »zadaj«. Tu je še podpora za brezžična omrežja po novejšem, zmogljivejšem standardu Wi-Fi 6, in pa, morda najbolj pomembno, priključek USB-C namesto prejšnjega Lightning, kar pomeni hitrejši prenos podatkov in možnost priključitve različnih zunanjih naprav, kot so diski, čitalniki kartic, monitorji.
Nekateri vidiki se glede na ceno zdijo tudi komaj sprejemljivi. Začetni iPad še vedno podpira zgolj prvo generacijo »svinčnika«, a na srečo deluje tudi z bolj smiselno izdelanim pisalom Logitech Crayon, brez trapastega vtikanja v tablico (oz. zdaj še dodaten prilagojevalnik) za polnjenje, ki je zdaj je na voljo tudi v novi izvedbi z USB-C. Izhodiščna velikost prostora za shranjevanje podatkov ostaja mizernih 64 GB, skok na 256 GB pa tablico podraži za nadaljnjih 200 evrov! In podpora za mobilna omrežja še za 200 evrov.
Zaslon je v osnovi enak kot pri Airu, z ločljivostjo 2360 x 1640 in 500 kandelami najvišje svetilnosti, vendar drugače kalibriran oz. z drugačno tovarniško podporo glede barvnega obsega in tudi ni »polno laminiran«, torej niso zaslon, plast s tipalo za prepoznavanje dotikov, in zaščitno steklo združeni v en kos, temveč je steklo nalepljeno čez ostalo dvoje.
Zanimiv nov dodatek je komplet zunanje tipkovnice – prekrivala zaslona, ki se magnetno pritrdi na spodnji daljši rob tablice, in dodatne zaščite za hrbtišče, ki vsebuje nastavljivo oporo. Žal to dvoje stane 300 evrov, ni pa tudi podatka, za koliko poveča maso tablice.
Ipad z bolj ali manj vsem, kar običajen uporabnik potrebuje, in maso, nižjo od pol kilograma, ter zraven še komplet, ki ga prelevi v priložnostni prenosni računalnik, znova na prvi pogled deluje kot skoraj sanjski mali, lahek prenosnik. Dokler ne seštejemo vsega skupaj in z 256 GB pridemo na 1100 evrov, s podporo za 5G pa na kar 1300 evrov (v Nemčiji, slovenske cene bodo nedvomno višje) in se vprašamo, čemu si ne bi privoščili spodobnega prenosnika. Resnici na ljubo podobno velja za Samsungove tablice, ki imajo še dodaten hendikep slabega izbora androidnih aplikacij. Edini argument za iPada nasproti prenosniku bi bil, da to reč samo občasno uporabljamo za resno delo, sicer pa bolj za razvedrilo, v čemer se obnese bistveno bolje, kot resen računalnik pa imamo nekaj manj prenosljivega.
Ipad Pro, ki ga za manj kot 1049 evrov ne bo mogoče kupiti, je bil deležen zgolj ene spremembe. Namesto že tako dokaj nepotrebnega procesorja M1, so tokrat vgradili še nekoliko zmogljivejšega M2, kar je glede na programsko izkoriščenost teh tablic popolnoma odveč in služi zgolj marketingu. Komplet spodobnega iPada Pro in ustrezne zunanje (magnetne) tipkovnice pa je cenovno v teritoriju Macbooka Air M2, ki je za delo nesporno uporabnejša naprava.
Medtem so v predvajalniku Apple TV 4K procesor nadgradili na A15 Bionic, dodali podporo za format HDR10+ poleg že prej podprtega Dolby Vision (kar bi verjetno lahko izvedli s posodobitvijo vgrajene programske opreme), v daljinski upravljalnik dali priključek USB-C za polnjenje in celo nekoliko znižali ceno, na 169 evrov za 64 GB in 189 evrov za 128 GB (znova se opiram na nemške cene, ker slovenskih še ni). Sprašujem pa se, čemu Apple ob taki strojni zasnovi te naprave močneje ne promovira kot igralne konzole, s čimer bi tudi dal dodatno dimenzijo naročnini na igre Arcade.
Brez komentarjev