Apple iPhone Air: Zame ima več smisla, kot mu ga večina priznava (#video)

Letošnja mini norija so ekstra tanki telefoni. Dva smo že preizkusili in vsaj še dva ali trije so na vidiku. Zanimivo pa bo videti, kako bo s tovrstnimi modeli čez leto ali dve, v kakšni meri se bodo prijeli. Prve indikacije jim ne obetajo svetle prihodnosti, kar je vsaj delno neupravičeno, a vendarle tudi rezultat nekaterih napačnih odločitev proizvajalcev. Če je Samsung pri Galaxyju S25 Edge popolnoma zgrešil z obliko in proporci, bi se Apple nujno moral odločili za baterijo z vsebnostjo silicija. Če ne zaradi drugega, bi to močno spremenilo percepcijo zainteresirane javnosti.

Najtanjši iPhone in nasploh eden najtanjših pametnih telefonov v prodaji je po mojih izkušnjah tudi eden najbolj prijetnih za uporabo. Applu je uspela redka kombinacija prijazne oblike, pravih mer – ki obenem dopuščajo tudi več kot dovolj velik zaslon – in za današnje razmere izjemno nizke mase. V primerjavi s skoraj vsemi drugimi je lahek kot peresce, kar mogoče še bolj definira izkušnjo kot zelo tanko ohišje, a njegovo mere precej pripomorejo k temu, da se ga v hlačnem žepu občuti precej manj kot celo manjšega, vendar debelejšega in težjega iPhona 17. Za razliko od Samsungovega podobnega ali bolje rečeno s podobnim namenom izdelanega konkurenta tu ni niti oglatih robov niti pretirane izbokline za kamero, četudi obstoječa vseeno kar štrli iz osnovne ravnine in predpostavlja nekaj guganja na mizi ob tipkanju (vendar manj kot pri tekmecu). In vendar se bodo vsi tisti, ki ga tako ali tako ne bi kupili, obregnili ob vse njegove potencialne in dejanske hibe. Trdim, da kdor si ga bo omislil, bo nad njim navdušen, toda vprašanje je, če bo teh kupcev dovolj, da bi Apple čez leto ali dve izdelal tudi naslednika. Seveda pa je celotna vaja verjetno namenjena predvsem razvijanju tehnologije za model s prepogljivim zaslonom.

Kompromisov pri zaslonski tehnologiji v primerjavi z ostalimi člani družine iPhone ni, dobite enako svetilnost, prilagodljivo osveževanje, barvno pravilnost in vse ostalo. Če kaj, me moti to, da je samodejno prilagajanje svetilnost vezano na prilagajanje barvne temperature (»True Tone«). Na žalost zvočniški del ne sledi temu, kajti zvok prihaja samo od zgoraj, pozabite torej na stereo. Kvaliteta je sicer dobra, a ne povsem na ravni ostalih modelov letošnjega letnika, ki je ne dosega niti glasnost. Na srečo zmogljivosti niso okrnjene, seveda kratkotrajne, kar pa je večinoma dovolj. Za daljše obremenjevanje Air pač ni, ker se začne prehitro segrevati.

Baterija je tisto področje, ki bo preprečilo boljšo prodajo, četudi deloma samo zaradi predsodkov in branja tehničnih lastnosti (»specifikacij«). Proizvajalec njene kapacitete uradno med podatki ne pove, iz drugih virov pa vemo, da znaša 3.149 mAh. Zaradi tega podatka tistim, ki gledajo zgolj na specifikacije, takoj zasveti alarm, drugi pa ne delamo zaključkov na pamet in se pustimo prijetno presenetiti. Kot sem že pisal, baterijska vzdržljivost res ni tako slaba, kot mislite, da je, učinkovitost tega telefona pa je med boljšimi. Še posebej vzdrževanje signala mobilnega omrežja, zahvaljujoč novemu Applovemu modemu, porabi res malo energije, in pretakanje mobilnih podatkov je prav tako varčno. Tudi sam zaslon ni potraten, predvajanje videa ter fotografiranje in snemanje videa zmerno. Toda brskanje prek brezžičnega omrežja, igranje iger in še kakšno procesorsko intenzivno opravilo baterijo izpije hitreje, kot bi si želel. Na potovanju sem z njo vedno zdržal cel dan, ni mi bilo treba posegati po zunanji bateriji, tudi doma nisem imel težav zaradi tega, kar pa seveda ne pomeni, da si ne bi želel večje zaloge. Še posebej zaradi tega, ker bo baterija opravila več ciklov, hitreje izgubljala kapaciteto in bo nekoč, čez dve ali tri leta, začela zares kazati svoje slabosti.

Obstaja potencialna rešitev za ta problem, ki pa se je oba »prestižna« proizvajalca ultra tankih telefonov nista oprijela, medtem ko sta jo uporabila kitajski znamki Motorola (Edge 70) in Nubia (Air). Razumljivo je, da Apple in tudi Samsung še nista začela uporabljati baterij s silicijevo anodo pri svojih najbolje prodajanih serijah, saj verjetno ne moreta zagotoviti zadostnih količin. Govorimo namreč o več deset milijonih kosov v obdobju nekaj mesecev. Toda Apple bi zagotovo lahko našel tisti milijon ali dva tovrstnih baterij za Aira, s tem dvignil kapaciteto na več kot 4.000 mAh, ob že tako odlični učinkovitosti zagotovil zgledno avtonomijo in že v osnovi zaprl usta tudi vsem prej omenjenim dvomljivcem. Morda bi lahko pohitril tudi polnjenje, ki sicer zaradi majhne kapacitete ni katastrofalno počasno, a je vsekakor med počasnejšimi. Na srečo je na voljo tudi brezžično, ki pa je lahko zaradi »pregrevanja« tudi nekoliko muhasto.

Kamera, samo ena, četudi Apple govori o »dveh,« predstavlja naslednji kompromis. Seveda tista zadaj, kajti sprednja je fantastična. Ena boljših, kar jih dobite v pametnih telefonih, in nespremenjena glede na ostale modele. Ne samo, da zajema kakovostne fotografije z lepimi detajli, dokler je svetloba dobra, in snema odličen video, zna se tudi samodejno prilagajati na okoliščine. Ni ji pomembna usmerjenost telefona, vedno lahko naredi ležečo ali pokončno fotografijo, lahko izbere ožji ali širši kot, odvisno od tega, koliko ljudi mora »spraviti« v kader. Ima kvadratno tipalo in dovolj odvečnih pik, da se lahko igra z vsem tem, rezultati pa so odlični.

Fotografije iz glavne, no edine kamere na hrbtišču, so ravno tako zelo dobre. Mogoče ne odlične, ker je vendarle tam konkurenca huda, vendar jim težko kaj dosti zamerim. Dinamika je večinoma dobra, morda za odtenek preveč dramatična, in detajli lepo izrisani, osvetlitev primerna, barvna pravilnost večja kot marsikje drugje, nočni posnetki pa izgledajo kot nočni in so hkrati tudi dovolj kakovostni. Po drugi strani bodo komu posnetki nekoliko premalo živahni in atraktivni, kar se sicer da korigirati z izbiro drugega »sloga.« Sami bi si želel nekaj več globinske neostrine, tipalo je malo manjše kot pri kakšnem drugem podobnem dragem telefonu, in manj ostrenja, ki pa je postulat estetike mobilniške fotografije že vrsto let. Temnejša osvetlitev, zagotovo posledica želje, da ne bi bilo presvetlitev, me ne moti. Kakovost videa ni v ničemer prikrajšana v primerjavi s sedemnajstico in je primerljiva najboljšim, pogrešali boste kvečjemu preklapljanje med objektivi, ki ga pač ne more biti.

Če se vrnem k fotografiji, dvakratna povečava daje zadovoljive do dobre rezultate. V nekaterih primerih se komajda opazi, da to ni »optični« zum, v drugih so detajli nekoliko preveč izostreni, vse v želji »zakriti« pomanjkljivosti, in barve malce manj izrazite, a vse je zelo primerljivo kvaliteti pri osnovni goriščnici. Do štirikratne vrednosti je vse skupaj še uporabno, od tam naprej pa le še pogojno. Za širši kot si je žal treba pomagati s panoramskim načinom, kar seveda ni enako ločenemu objektivu.

Okolje iOS je doživelo kar korenito stilistično preobrazbo, saj so uvedli prosojnost (»tekoče steklo«), ki po eni strani deluje zanimivo, po drugi pa ne prispeva ravno k preglednosti, saj se pogosto preveč vidi »skozi« in je zato čitljivost okenca za potrjevanje ali česa drugega slabša, kot bi lahko bila. Menda se zdaj že da stopnjo prosojnosti malo bolje prilagajati, kar bo verjetno koga odvrnilo od tega, da bi jo povsem izklopil, kar se tudi da v nastavitvah za Dostopnost.

Air je torej ergonomsko in inženirsko izvrsten, tudi tehnološko naprednost mu lahko priznamo. Cena je visoka, a glede na to, da gre za velikega iPhona, ne pretirana. Vendar pa je ta telefon eden od tistih izdelkov, ki bi jih absolutno imel, kupil pa zelo verjetno ne.

HVALIMO:

• Izjemna ergonomija
• Ravno pravšnja velikost zaslona, ki je tudi po lastnostih odličen
• Izvrstna in inovativna selfijevska kamera
• Spodobna glavna kamera
• Zelo dobra energijska učinkovitost

GRAJAMO:

• Bi bilo res tako težko vgrajevati silicijevo baterijo z bistveno večjo kapaciteto?
• Močno segrevanje ob večjih (dolgotrajnih) obremenitvah
• Zgolj ena kamera na hrbtišču, ki jo Apple po vrhu vsega še zavajajoče oglašuje
• Prosojnost uporabniškega vmesnika