Apple iPhone 16 Plus: Se bo kovanje vročega železa MAŠČEVALO?

Iphone 16 Plus je v skoraj vseh pogledih odličen telefon. O tem ni dvoma, a se vsakič sprašujemo enako. Ali nudi dovolj, da opraviči menjavo starejših modelov? Dozdeva se mi, da to sploh ni pravo vprašanje!

Njihovi so »zvesti do groba.« Redkokateri se spreobrne, ko občuti jabolčne sadove. Prebežnikov iz druge strani je mnogo več. Njih subtilno nagovarjajo iz leta v leto z zvenečnicami in primerjavami, koliko boljši so iPhoni. Obenem po rahlo nižjih cenah ohranjajo starejše modele, ki so še vedno zmogljivejši od marsikaterega predstavnika srednjega razreda s sistemom Android, za katerega hočejo podoben kupček denarja. Naj vas vprašam naslednje. Za katerega bi se odločili, ko bi vam pod nos za okoli osem stotakov molili iPhone 14 Plus, Xiaomi 14T Pro, Samsung Galaxy 24 FE in Honor 200 Pro? Za nekatere ni dileme.  

Poslovenjenje operacijskega sistema ni bila Applova želja. Če ne bi bilo skrbno spisanega zakona, grem stavit, da bi me iPhone ob tokratnem testu spet posiljeval s hrvaščino. Ni me, česar sem nadvse vesel. Podpora kaže na odnos podjetja do trga, na katerem kljub majhnosti zasluži kar nekaj cekinov. Ob tem je popolno nepomembno, za kateri jezik se boste odločili. Važno je, da je med podprtimi od letos slovenščina!

Objektiva zdaj en pod drugim

Apple že nekaj generacij ni zamenjal »oblačil«. Zakaj bi jih, ko so sodobna in ste jih sprejeli? Običajno se proizvajalci za oblikovne spremembe odločajo, da bi se njihovi izdelki razlikovali od tekmecev ali pa zaradi sprememb pod »havbo«. Te so pri Applovem standardnem modelu botrovale preoblikovanju položaja objektivov. Po novem sta eden pod drugim, da snemata prostorske fotografije ter videoposnetke za prikaz na očalih navidezne resničnosti Vision Pro.

Drugega predrugačenja ohišja iz aluminija in utrjenega stekla ni opaziti. Razen v »barvicah«. Klasičnim, ki nikogar več ne vržejo na zadnjo plat, so dodali žive barve in poudarili, da gre pravzaprav za poseben postopek obarvanja stekla. Verjamem, da bodo bolj žive barve ugajale mladim in še posebej dekletom. Ko že omenjam steklo — čeprav naj bi bilo po Applovih besedah trpežnejše od vseh ostalih, je steklo še vedno steklo. Ne obstaja takšno, ki se v skrajnih razmerah ne bi razbilo. Nakup zaščitnega ovitka bo spet nujen dodatni strošek, ampak tega ste verjetno vajeni. Kljub uporabi stekla je ohišje kakovostno narejeno, ne drsi iz dlani in je prijetno na dotik. Ko temu dodamo še zanesljiv sistem prepoznave obraza (FaceID) in prepoznavno okolje, dobimo zmogljiv telefon, ki ga je preprosto uporabljati.

Enak procesor, vendar v dveh izvedbah!

Apple se ni ponovno odločil za generacijsko razliko v procesorju za standardna in profesionalna modela. Vsi imajo A18, vendar ima različica A18 Pro — uganite, katerima je namenjena — višji takt univerzalnih jeder, še eno dodatno jedro v grafičnem delu (6 namesto 5) in večji predpomnilnik. Hiter pomnilnik in strojna podpora za sledenje žarkom (ray tracing) sta skupna obema, torej sta oba hudičevo hitra in zmogljiva.

Zaradi poenotenja je preskok v zmogljivostih iPhona 16 in 16 Plus v primerjavi z enako imenovanima »petnajsticama« večji kot v primeru profesionalnim modelov, ki sta že lani imela procesor s 3-nanometrsko arhitekturo (A17 Pro). O pomenu tega bi zlahka razpravljali do onemoglosti, a nima smisla. Že nekaj časa so mobilni procesorji dovolj zmogljivi, da povprečen uporabnik, kateremu sta namenjena standardna iPhona, ne opazi razlike. To bo žal še posebej veljalo za nas, kajti storitve umetne inteligence, ki jih Apple nič kaj skromno imenuje Applova inteligenca, kjer zmogljivosti procesorja najbolj pridejo do izraza, na iPhonih, namenjenih nam, še ne bodo delovale.

Procesor A18 ima dovolj »moči« za današnja in prihodnja opravila, zato brez težav poganja grafično najbolj zahtevne igre. Ker so te hkrati optimizirane za delovanje v okolju sistema iOS, je igralna izkušnja na zelo visoki ravni. Če kaj iPhone 16 Plus ovira v vlogi konzole za igranje, je to samo 60-herčno osveževanje zaslona. Takšna hitrost zadostuje za marsikaj, a pri igranju iger se poznajo omejitve. Ne glede na hitrost osveževanja pa je težko prezreti odlično sliko, ki jo odlikujejo lepe, žive barve, dober kontrast in visoka svetilnost, ki zagotavlja udobno čitljivost na prostem. Namesto 120-herčnega zaslona so standardnima modeloma raje izboljšali učinkovitost hlajenja. Ne dvomim v to, saj se med igranjem iger, snemanjem videov, urejanjem fotografij in drugimi vsakodnevnimi zahtevnejšimi opravili ohišje ni pretirano segrevalo. To ne pomeni, da se nikoli ne bo, kajti ko procesor deluje z najvišjimi obrati, ni telefona, ki se po tridesetih minutah ne bi segrel in ustvaril zvrhan »koš« odvečne toplote.

Apple se nikoli ni pretirano trudil zagotoviti na primer dvodnevne avtonomije. Podobno velja za hitrost polnjenja, ki pri tem proizvajalcu nikoli ni imela visoke prioritete. Zanj je pomembnejše, da telefon ob razmeroma pogosti in zahtevni uporabi zdrži do večera ter da je polnjenje ravno toliko hitro, da ne čakate predolgo in da baterija ne trpi. Ker ima iPhone 16 Plus ob podobnih strojnih komponentah večjo baterijo od modela iPhone 16, je jasno, da zdrži dlje, a na nekaj se boste morali privaditi — na rutino vsakodnevnega polnjenja. Pri tistih s hitrejšim sicer ni napačna rutina večkratnih nekajminutnih »priklopov.«

Vse več »zaklenjenih« storitev

Applova inteligenca, storitev klica v sili prek satelita, ki od letos dovoljuje pošiljanje kratkih sporočil, in še marsikaj ostaja izven dosega Slovencev. A če zadnje večine ne zadeva, zna biti nedostopnost storitev umetne inteligence za Apple večja težava, glede na to, da tekmeci med seboj tekmujejo, kdo bo vgradil več algoritmov (pretežno Googlovih). Če se storitve izkažejo za nekaj v slogu »brez njih ne morem več« in se nas Apple ne usmili, potem zna biti potrpežljivost uporabnikov kratkega daha. To se letos zagotovo ne bo zgodilo, dvomim celo, da se bo naslednje leto, a potem bo Apple moral uvrstiti Slovenijo (skupaj s celotno Evropsko unijo) med države, kjer deluje.

Brez Applove inteligence nadgradnja operacijskega sistema ni bila tako temeljita kot lani. Nekaj novosti vseeno je. Končno so dovolili prosto razporejanje ikon na zaslonu in te so prvič doslej v barvni temi. Ikone prestavite kamorkoli želite, sistem pa jih ne bo več samodejno strnil. Poleg tega lahko v kontrolno središče dodajate pripomočke, omogočeno je snemanje klicev, in na veliko žalost specializiranih ponudnikov so dodali lastni upravljalnik gesel. Prav tako so predrugačili galerijo (Foto) ter omogočili prenos denarja z Apple Pay s približanjem telefona drugemu iPhonu, kar je Applova alternativa »Fliku.«

Hiter dostop do nastavitev kamer

iPhoni imajo zelo dobro uravnotežene fotografske funkcije, ki so preproste za uporabo. To še posebej velja za iPhone 16, ki se s svojima dvema kamerama pogosto izkaže bolje kot številni telefoni s tremi. Osnovna zasnova ostaja enaka, vendar zdaj skupaj omogočata snemanje prostorskih fotografij in videoposnetkov, kar je razlog za spremembo razporeditve leč. Širokokotna kamera je pridobila zmožnost makro fotografije. Dodan je še stranski gumb za nadzor kamere, ki je občutljiv na pritisk in zato večnamenski. Če ga pritisnete do konca, posnamete fotografijo, z daljšim pritiskom začnete snemati video, nežnejši pritisk pa prikaže nastavitve kamere na delu zaslona ob gumbu. S funkcijo drsenja po njem levo in desno izbirate med nastavitvami, kar zahteva nekaj privajanja, a ko se navadite, postane zelo zmogljivo orodje za fotografijo in video. Škoda je, da niso dodali več možnosti. Recimo prilagajanje hitrosti zaklopa ali ISO vrednosti. Kar zadeva zvok, ga lahko med snemanjem videa zdaj prilagodite (funkcija Audio Mix).

Predvsem vas bodo navdušile fotografije v dobrih (dnevnih) svetlobnih razmerah. Težko bi jim karkoli očital, saj od širokega kota do dvakratne digitalne povečave izražajo kontinuirano kakovost barv, njihovo pravilnost, dobro dinamiko in dovolj podrobnosti. To velja celo za širokokotne fotografije, čeprav bi se na papirju morale slabše obnesti zaradi manjše ločljivosti tipala. Morda bo kdo pogrešal nekaj živahnosti v barvah. Čeprav je Apple privzel podobno filozofijo glede ostrenja robov kot drugi proizvajalci, potem ko je to dolgo držal na nizkih vrednostih, se v barvah še vedno drži na nekoliko bolj nevtralnem terenu, s čimer ni nič narobe. Večinoma nisem imel težav z ostrenjem, tendenca pretiranega ostrenja prizora pa me je začela motiti šele ob večjih povečavah.

Nočne fotografije so sicer nekoliko slabše, a še vedno povsem zadovoljive. Treba je poudariti, da so bile posnete v resnično zahtevnih razmerah, v katerih bi mnogi drugi telefoni odpovedali. V takih okoliščinah pride do izraza višja svetlobna občutljivost glavne kamere (objektiva in tipala). Pri širokokotnih fotografijah pa se v teh razmerah hitro pojavijo zamegljenost, pomanjkanje podrobnosti in več digitalnega šuma, kar pomeni, da so v primerjavi s fotografijami glavne kamere slabše celo, če se pri tej odločite za dvakratno povečavo.

Obe kameri omogočata snemanje visokokakovostnih videoposnetkov v različnih svetlobnih okoliščinah. Večjih težav z ostrenjem, šumom ali drugimi motnjami nisem opazil, kar pomeni, da je kakovost videa primerljiva z lanskoletnimi modeli. Morda je dinamika nekoliko boljša, opazi pa se, da je zaradi dokaj majhnega tipala vse na posnetku ostro. Nekateri kitajski konkurenti zaradi večjega tipala nudijo vsaj nekaj globinske neostrine in s tem možnosti za dodatno umetniško izražanje, kar Apple poskuša poustvariti s t. i. kinematografskim načinom, ki je nekakšna ustreznica portretnemu pri fotografiranju. Tudi za sprednjo kamero velja, da se odreže zelo podobno kot lani, saj ni bila deležna večjih izboljšav.

HVALIMO:

• Zmogljivosti in malo segrevanja
• Kakovost izdelave
• Celovit, varen ekosistem, preprost za uporabo
• Delovanje kamer v dnevnih razmerah
• Poslovenjenje uporabniškega vmesnika
• Avtonomija baterije

GRAJAMO:

• Storitve Applove inteligence pri nas ne bodo delovale
• Zgolj 60-herčno osveževanje zaslona
• Še vedno zgolj 128 GB osnovnega podatkovnega pomnilnika
• (Pre)visoka cena
• Počasno polnjenje