Apple bo prej ali slej moral še druge ponudnike pripustiti k okopavanju iVrtičkov
Matjaž Ropret 24. februarja 2020 ob 06:41

Med glavnimi pritožbami tistih, ki nočejo uporabljati telefonov z jabolčnim znakom, je običajno zaprtost sistema iOS. Ta se ne odraža samo v tem, kaj in na kakšen način je mogoče prenesti na napravo ali z nje ali kaj se da namestiti, temveč še v nezmožnosti izbiranja privzetih aplikacij in storitev. Protimonopolne pritožbe in pritiski pa bi letos le utegnile prisiliti Apple k spremembi filozofije na tem področju, mogoče pa še glede odstotka, ki ga pobere ob plačevanju naročnin.

Po poročanju Bloomberga v Applu razmišljajo, da v operacijskem sistemu iOS (in najbrž enako v iPadOS), verjetno z različico 14, omogočijo izbiranje privzetih aplikacij. Zdaj so namreč za privzeti spletni brskalnik, zemljevide, e-poštno aplikacijo, glasbeni predvajalnik in še nekatere druge nezamenljivo nastavljeni programi proizvajalca telefona. Ko denimo uporabnik klikne na spletno povezavo znotraj družabnega omrežja, jo lahko odpre zgolj v Safariju. Če ima določen turistični ponudnik povezavo na lokacijo, se ta odpre v Apple Maps. Tovrstnih primerov je še veliko, uporabnik pa se ne more odločiti z kakšno drugo aplikacijo. Toda lanska zaslišanja v ameriškem kongresu in pritožbe konkurentov pri varuhih konkurence v različnih državah naj bi le spodbudile ali prisilile najvrednejšo korporacijo na svetu, da bo uporabnikom pustila več svobode.

V ozadju je seveda privilegiranje svojih programov in storitev, ki brez tovrstne umetne podpore še zdaleč ne bi imeli tako visokega deleža uporabe. Podobno prisilo se gredo praktično vsi »računalniški« monopolisti zadnjih desetletij, nekateri so zaradi tega že plačevali visoke kazni, morali spremeniti poslovne prakse in tudi zašli v določene težave, ker so jim postopki glede monopolističnega obnašanja zmanjševali osredotočenost. Spomnimo se samo Microsofta z Internet Explorerjem ali Windows Media Playerjem, pa tudi Googla s svojimi neobhodno nameščenimi aplikacijami v sistemu Android. Medtem ko sta se omenjena zaradi zunanjih pritiskov nekoliko ohladila in ne vsiljujeta več svojih rešitev za vsako ceno, pri Applu tak korak še čakamo.

Podjetje je sicer vedno doslej argumentiralo, da nima monopolnega položaja, češ da njegov tržni niti približno ni prevladujoč. Vendar tak zagovor ne zdrži, če varuhi konkurence pravilno definirajo področje oz. upoštevni trg. Apple je namreč edini, ki proizvaja in ponuja naprave s sistemom iOS in kupci iNaprav nimajo prav nikakršne alternative. Torej je tržni delež ameriške korporacije v tem ekosistemu stoodstoten, uporabnikom pa so večinoma na voljo možnosti »vzemi ali pusti.« Lahko se sprijaznijo s Safarijem, Applovimi Zemljevidi in Glasbo ter ostalimi privzetimi aplikacijami in storitvami, ali pa lahko pogledajo, če jim ustrezna kakšen androidni telefon, kjer lahko po svoje nastavljajo, katera aplikacija naj se odpre ob določeni priložnosti.

Poleg privzetih aplikacij bi se lahko Apple dotaknil še privzetih storitev v povezavi z navidezno pomočnico Siri. Če si namreč zdaj zaželimo kakšne glasbe in prosimo Siri, naj začne predvajanje, pride v poštev zgolj storitev Apple Music. Toda virov glasbe, naročniških in podprtih z oglasi je ogromno, kot tudi okusov uporabnikov, katero tovrstno okolje jim je všeč. Podobno je omejeno predvajanje glasbe na zvočniku Home Pod in tudi tam bi lahko videli postopno odpiranje vrat še drugim ponudnikom (naročniških) storitev pretočne glasbe.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Konkurentom omenjenih storitev pa gre že leta zelo v nos tudi Applova politika, da pri vseh naročninah, sklenjenih na iPhonu ali iPadu, pobere velik delež. Na začetku 30-odstotnega, po prvem letu pa pade na 15-odstotnega. Precej denarja za nič truda. Zato so Applove storitve v veliki prednosti, drugi ponudniki pa morajo svoje uporabnike spodbujati k sklenitvi naročnine v spletnem brskalniku na osebnem računalniku, če ga imajo, da se tako izognejo »jabolčnemu davku«. Tudi to poslovno prakso regulatorji že obravnavajo in jo bo morda Apple vendarle moral opustiti. Naslednje na vrsti pa bi lahko bilo (podobno monopolistično) zaklepanje brezstične tehnologije NFC na plačilno platformo Apple Pay in peščico benignih možnosti, kot je seznanjanje telefona in smučarske karte.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja