Aplikacija za sledenje stikov #OstaniZdrav je v androidni tržnici in lahko bi bila bolje označena
Matjaž Ropret 17. avgusta 2020 ob 20:45

Slovenska aplikacija za sledenje stikov, ki naj bi pomagala v boju proti širjenju virusa Sars-Cov-2 in ki je v bistvu prevedena nemška, je od danes v tržnici Trgovina Play. To pomeni, da si jo lahko namestijo uporabniki androidnih telefonov, za iPhone (sistem iOS) pa bo najbrž treba počakati še kakšen dan, mogoče celo teden.

Aplikacijo #OstaniZdrav si lahko naloži vsakdo s kolikor toliko sodobnim androidnim telefonom (na njem mora teči vsaj različica 6 tega operacijskega sistema) in s slovenskim uporabniškim računom za Googlove storitve. Toda, glede na to, da mi je že pred časom brez kakšnega truda in nemškega računa uspelo namestiti nemško Corona-Warn-App, Marjanu pa hrvaško Stop Covid-19, bi najbrž tudi do slovenske zlahka prišel še kakšen tuj uporabnik. Tole je povezava do aplikacije. Malce nenavadno je, da je treba v sami tržnici ime vpisati kot eno besedo, brez presledka, kajti s presledkom je sistem ne najde. Tudi »založnik« aplikacije nijz publish bi bil lahko bolj smiselno predstavljen, na Hrvaškem je denimo to Ministrstvo za zdravje.

Po namestitvi aplikacije gre ta skozi nekaj strani pozdravnega in (napol) obveznega branja, kjer poskuša pojasniti delovanje, zbiranje podatkov, obveščanje, pravne podlage, pravice uporabnika, postopanje ob pozitivnem testu in podobno. Nato prosi za dovoljenje za obveščanje, kar vključi dostop do sledenja stikov prek programskega vmesnika, ki je že nekaj časa prisoten v nastavitvah androidnih telefonov. Kasneje lahko uporabnik še v nastavitvah aplikacije preveri, če ima potrjena vsa dovoljenja aplikaciji – za beleženje izpostavljenosti (stikov), za pošiljanje obvestil in za prednostno delovanje v ozadju. Slednje pomeni, da sistem ne more omejevati delovanje aplikacije zaradi varčevanja z baterijo.

Ko ima uporabnik vse to vključeno, enostavno pusti zadevi, da opravlja svoje. Princip je tak, da se ob vsakem stiku dveh uporabnikov (oz. tehnično gledano telefonov), ki bi bil lahko tak, da bi se med njim prenese virus, ustvari naključna koda, ki ima glede na besedilo v aplikaciji status psevdonimiziranega osebnega podatka. Telefona si izmenjata kodi oz. kode in jih shranita za 14 dni. Vsak upravljavec aplikacije se lahko po svoje odloči, kakšen mora biti stik za ustvarjanje kode, v osnovi pa naj bi bilo pri razdalji največ 1,5 m (kar se meri z močjo signala bluetooth) in pri trajanju vsaj 5, 10 ali 15 minut. Na osnovi tega naj bi bile tri stopnje tveganja. Kdor bo dobil pozitiven test na Covid-19, bo to lahko vpisal v aplikacijo. Vendar ne sam, temveč s kodo oz. ključem, ki mu ga bo dodelil NIJZ. Takrat se bodo njegove kode prenesle na osrednji strežnik. Nato pa bodo vsi uporabniki aplikacije, pri katerih bo na telefonu shranjena katera od kod, ki jih je oddajal telefon »okuženega«, dobili obvestilo, da so bili v stiku z nekom, ki je pozitiven. Kako točno izgleda to obvestilo (oz. obvestila, če jih je več vrst, glede na stopnjo tveganja), še ne vemo.

Aplikacijo je treba je jemati zgolj kot potencialno koristen pripomoček. Lahko pomaga, še posebej, če jo bo uporabljalo veliko ljudi, lahko pa beleži tudi stike, pri katerih se virus nikakor ni mogel prenašati ali je bila za to zelo majhna verjetno. Denimo, če sta bila uporabnika oz. telefona vsak v svojem prostoru ali če je bila med njima kakšna druga fizična ovira, ali če sta bila ves čas obrnjena v nasprotni smeri. In v vsakem primeru je to zgolj beleženje »druženja« med telefoni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja