Aplikacija #OstaniZdrav je od sinoči na voljo še za iOS in je presegla 50 tisoč prenosov
Matjaž Ropret 2. septembra 2020 ob 06:24

Petnajst dni po androidni je aplikacija Ostani zdrav oz. #OstaniZdrav od sinoči na voljo še za uporabnike sistem iOS. Tako jo lahko namestijo še vsi tisti, ki imajo v žepu iPhone. Kar bi glede na tržni delež Applovih telefonov skupne številke namestitev lahko povečalo za kakšnih 15 do 20 odstotkov.

Na ministrstvu za javno upravo so še včeraj popoldne napovedovali, da se bo aplikacija v tržnici App Store najverjetneje pojavila enkrat do konca tedna, morda pa celo šele prihodnji teden. Za razliko od androidnih začetkov, je zdaj mogoče ta pripomoček najti z različnimi iskanji, tudi z dvema besedama, kot založnik pa je napisan NIJZ (Android) ali National Institute of Public Health (iOS). Jezik je lahko privzeto nastavljen na angleščino, da pa se ga spremeniti na slovenščino (ter italijanščino ter madžarščino). Vendar v nastavitvah telefona, kjer je treba poiskati ime aplikacije in tam ustrezno nastavitev. Čemu jezika ni mogoče spreminjati v sami aplikaciji, pa ni povsem jasno. Zanimiva razlika je v tem, da je na iFonu mogoče narediti zaslonski posnetek, medtem ko androidna izdaja to preprečuje.

Podatek ministrstva o številu »namestitev« ali bolj natančno, številu prenosov iz Trgovine Play, ki so ga posredovali včeraj popoldne, je bil sicer 49.621. To pomeni, da je skupaj z vsemi radovedneži, ki so sinoči nameščali Ostani zdrav na iPhone, številka presegla 50 tisoč. Drugače povedano, za dva odstotka in pol prebivalcev Slovenije, težko pa kar enačimo podatka in rečemo, da dva odstotka in pol Slovencev uporablja aplikacijo, ker jo je kdo namestil na več telefonov, mogoče jo je kdo namestil, pa izbrisal in spet namestil, nekateri so jo prenesli, a je niso aktivirali ali so jo nehali uporabljati.

Koliko je digitalni pripomoček za ustavitev širjenja koronavirusa v prvih dveh tednih dejansko pripomogel in uresničeval svoj cilj, je izjemno težko reči. Moje predvidevanje je, da malo, mogoče celo nič. Na vprašanje, koliko uporabnikov aplikacije je doslej vanjo vneslo podatek o pozitivnem testu oz. koliko enkratnih kod za vnos rezultata testa so izdali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so z ministrstva za javno upravo odgovorili:

Podatka o generiranih in aktiviranih TAN kodah nimamo. Zaradi najvišjega možnega nivoja varovanja zasebnosti namreč teh podatkov ne zbiramo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za potencialno analizo učinkovitosti aplikacije bi moral ta podatek imeti vsaj NIJZ. Nekako pa se mi dozdeva, da je navdušenje (tako ali drugačno) nad tovrstno digitalno borbo proti epidemiji na vseh nivojih nekoliko splahnelo. Večina je verjetno ugotovila, da prav dosti pomoči od tega, da telefoni (bolj ali manj natančno) beležijo svoja »druženja«, nihče ne bo imel. Še vedno je sicer možnost, da si zadevo namesti vsaj polovica države in bo potem morda kaj pomagala, a glede na dozdajšnji potek dogodkov se mi to ne zdi zelo verjetno.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja