V bistvu mi lahko imel še vgrajene zvočnike in morda kakšen priključek več, vključno z zvezdiščem USB, toda gledano skozi prizmo prikaza je ta monitor za svojo ceno (cca 300 evrov) skoraj perfekten. Prava velikost in razločljivost, spodobna slika, hitro osveževanje in malo neljubih primesi, dovolj nastavljivo ohišje.
Znamka AOC verjetno misli, da ima smiselno nomenklaturo za svoje monitorje, vendar jo brez razlage malokdo razume. Če prav interpretiram, Q pomeni ploski zaslon z razločljivostjo QHD (2560 x 1440), medtem ko imajo ukrivljeni oznako CQ. Za 27 je jasno, da predstavlja diagonalo (v palcih), G4 četrto generacijo teh monitorjev, X pa dotični model (zakaj X, ne npr. Y ali Z, ne vem), kajti v ponudbi so oz. bodo še drugi, z drugačnimi črkami, tako cenejši kot dražji. Dotični sicer ni vrhu po tehničnih lastnostih, toda že osveževanje s 180 Hz pove, da tudi ni povsem vstopni model, kajti tudi 144- in 165-herčni igričarski primerki še vedno obstajajo, »običajni« in pisarniški, za te je v konglomeratu TPV bolj zadolžena znamka Philips, pa večinoma nudijo kvečjemu 75 ali 100 Hz.
Ako se sprašujete, kje je tretja generacija, kajti nazadnje smo imeli na testu monitor G2, je to povsem upravičeno. Z oznako G3 so pripravili le peščico modelov in zdaj preskočili na štirico. Morda ravno zato, da so poudarili preskok na 180 Hz v nižjem cenovnem razredu. Lahko razpravljamo, ali je bil nujen in kolikšne so koristi od tega, kajti razliko med 165 ali celo 144 in 180 sličicami na sekundo bo le redko opazil. Ni pa nič narobe, če je na voljo več, v kolikor grafična kartica in procesor to zmoreta zagotoviti. Nekateri bodo seveda zatrjevali, da je tisto pravo šele 240 Hz (ali mogoče celo 360 Hz), zame pa je pretežno vse nad sto, mogoče 120 sličicami na sekundo približno enakovredno. V nekaterih igrah sem jih dejansko uspel doseči 180, če grafično niso prezahtevne ali če sem spustil podrobnosti, vendarle gre za razločljivost QHD, moja igričarska »mašina« pa ni ravno vrhunska. Smiselno je nastaviti pospeševanje odzivnosti zaslona (overclock) vsaj na srednjo ali pa kar na visoko vrednost, ker se pri njiju praktično ne opazi senc (angl. Ghosting) za hitro premikajočimi se objekti, pri nizki ali izključeni pa so občasno lahko vidne, a jih je, roko na srce, tudi treba iskati, sicer ne bodo prav nič moteče.
Za običajno delo, za kar je monitor prav tako več kot primeren, je seveda QHD veliko bolj primerna gostota pik pri tej velikosti kot bi bila polna visoka razločljivost. Kakšne nazobčanosti besedila ni opaziti, pa tudi dodatne podrobnosti na fotografijah in v videih, če je vir ustrezen, so vidne. Prilagoditev velikosti besedila v okolju Windows niti ni treba nastavljati na več kot 100 odstotkov, lahko pa morda na 125, če se vam zdi vse skupaj premajhno. Odlične barvne pravilnosti glede na ceno niti nisem pričakoval, a vseeno sploh ni slaba za običajno uporabo, kot so spodobni tudi vidni koti. Malce, kot je običajno, izstopa oz. je težko nastaviti rdečo, še posebej pri privzeti topli nastavitvi barv je malce preveč izstopala, še bolj pa v igričarskem načinu, kjer je vse skupaj, tudi kontrasti, precej pretirano in seveda prilagojeno temu, da se kar najbolje vidi akcijo in da je ta kar najbolj tekoča. K vragu s pravilnim prikazom. Trdim sicer, da se enako dobro in z lepšo sliko igra, če je igričarski način izključen in so ostale nastavitve prave. Z rdečo je sicer pri nevtralni nastavitvi barv nekoliko bolje. Svetilnost je glede na ceno zelo dobra, večino časa sem jo imel nastavljeno na 70 odstotkov, pa je slika res konkretno sijala. Še vedno je prenizka za kakšen konkreten učinek HDR, a nekaj v tem smeri se da dobiti tako v igrah kot v pretočnih vsebinah. Še vedno pa ostaja težava, da je z vklopljenim HDR slika v sistemu Windows pogosto čudnih barv.
Tokrat pri zunanjosti AOC ni počel ničesar ekstravagantnega. Dizajn podstavka in robov je zelo zadržan in nobene »igričarske« izstopajoče barvitosti ni, zgolj dolgočasna črna. Verjetno zaradi cene. Ne moti me romb (skoraj, je bolj šestkotnik) na dnu noge, ni pa kakšnega vgrajenega načina za obračanje, treba je premakniti vse skupaj, da je zaslon pravilno usmerjen pred oči. Ponuja nekaj nastavljanja višine in seveda tudi naklona, so tudi primerki, ki v obojem nudijo še več, vendar sem lahko našel pravi položaj. Luknja za pot, po kateri gredo kabli, ni najbolj posrečena in ugledna. Všeč pa mi je preprosto sestavljanje monitorja, saj tudi tu vse lahko zategnete z vgrajenimi prijemali, ni treba iskati kakšnega izvijača ali drugega orodja.
Nabor priključkov je dokaj skromen. Na voljo sta dva vrste HDMI, zgolj specifikacije 2.0, in en Displayport (kabla sta sicer priložena). Čez oboje sem z igričarskega PC-ja dobil 180 Hz, s prenosnika pa je šlo samo do 144 Hz. Nič se ne bi branil priključka USB-C, toda te večinoma srečujemo na pisarniških monitorjih, ki so v osnovi namenjeni uporabi v povezavi s prenosniki. Tudi zvezdišča USB ni, pa bi lahko prišlo prav za sprejemnike mišk, igralnih ploščkov in še česa. Prav tako ni zvočnikov, zgolj izhod za slušalke, da lahko potencialno priključite zunanje zvočnike (oz. zvočnik) ali slušalke tu, s krajšim kablom, namesto na sam računalnik. Zvok tako ali tako pride prek video kabla. Upravljanje poteka na standarden način s »tipkami« na dotik v desnem spodnjem kotu. Ni najbolj intuitivno, saj boste hitro po pomoti izključili monitor (povsem desna tipka), in tudi tisti dve za dol in gor v izbirnikih sta po mojem mnenju zamenjani, ves čas sem ju pritiskal narobe. Nasploh bi moral biti dostop do nekaterih najbolj pogostih nastavitev bolj očiten in hitrejši. Verjetno boste enkrat šli skozi to in potem pozabili, da sploh obstaja.
Na AOC Q27G4X je mogoče gledati z dveh vidikov in oba sta za ta monitor spodbudna. Igričarji dobijo vse, kar je za njihovo dejavnost nujno, in lahko zadevo brez zadržkov uporabljajo še za vsa preostala opravila. Običajni uporabniki pa imajo dovolj lepo sliko in lahko občasno zaženejo kakšno igro, pa bodo spet dobili več, kot v bistvu potrebujejo. Zahtevni bodo kajpak želeli OLED, še hitrejše osveževanje in druge napredne lastnosti, toda odšteti bodo morali bistveno več kot 300 evrov ali še manj. Za tak denar pa bo težko najti kaj boljšega.
HVALIMO:
- Dokaj lepa in pravilna slika
- Višja svetilnost, kot smo je navajeni v tem cenovnem razredu
- Hitro osveževanje brez neljubih senc
- Dobra cena
GRAJAMO:
- Dolgočasno in rahlo ceneno ohišje
- Ni niti slabih zvočnikov
- Skromen nabor priključkov
Brez komentarjev