Anker Nebula Capsule II: Dobra prenova zabavnega prenosnega projektorja, a brez Netflixa
Matjaž Ropret 27. avgusta 2020 ob 06:41

Ideja malega, prenosnega projektorja je privlačna in že leta zaposluje inženirje. Kaj je boljšega, kot možnost zapolniti katerokoli steno z lepo sliko, pa naj prikazuje prezentacije, fotografije s potovanja, smešne videe z Youtuba, finalno tekmo ali najnovejšo epizodo priljubljene serije. Celo v telefonih smo pred leti videli projektorčke, pa tudi samostojnih v manjšem »pakiranju« od klasičnega smo že kar nekaj srečali. Mogoče najbolj simpatičen je bil Anker Nebula Capsule, ki pa je v prvi generaciji imel preveč omejitev. Dve sta običajni za tovrstne naprave – nizka razločljivost in premajhna svetilnost –, nekaj pa še dodatnih, večinoma povezanih s pridobivanjem »signala« (vsebine) in zagotavljanjem kakovostnega zvoka. Dvojka rešuje marsikaj od tega, še vedno pa ostajajo določeni problemi in na račun izboljšav je tudi cena opazno višja.

Nebulo Capsule II, ličen pokončen valj, nekako v velikosti pollitrske pločevinke (predhodnik je bil »piksna« 0,33 l), bi enako kot že enico zlahka zamenjal za brezžični (bluetooth) zvočnik. Kar v bistvu tudi je, saj lahko deluje v tem načinu. To kajpak ni primarni namen tega izdelka, a je zvok je ena od izstopajočih izboljšav. Zdaj ni več prave potrebe iskati, kam bi to zadevo ob gledanju priklopili, da bi se še slišala spodobno. Tako kakovost kot glasnost sta povsem primerni za večino vsebin, ki jih bo kapsula predvajala. Moč so dvignili s 5W na 8W in še kakovost je doživela nekaj brce v zadnjico. Kot rečeno, je zadevo mogoče uporabiti še za glasbeno ozadje na pikniku ali ob kakšni drugi priložnosti, ne samo za spremljavo gibljivim slikam.

Pokončna oblika je za projektor nekoliko nenavadna, saj smo večinoma navajeni ležečih, če svetijo naprej ali navzgor (za projekcijo na kratko razdaljo). Tu je »višinska« zasnova načrtna, da je zadevo lažje postaviti v različnih okoljih in priložnostih, pa tudi pri vijačenju na (fotografsko) stojalo taka oblika deluje bolj naravno. Spodaj je seveda klasičen navoj za tako pritrditev. Na eni strani je pri vrhu leča (in za njo »žarnica«), na drugi (zadnji) dvojica tipk – za vklop in izklop ter za povezovanje bluetootha – in spodaj priključki (USB-C za polnjenje, HDMI, zvočni izhod 3,5 mm ter običajni USB), na vrhu pa so še na dotik občutljive »tipke« za upravljanje.

Prvi priklop ne zahteva ničesar posebnega. Slika se nastavi samodejno, treba je samo postaviti pločevinko (plastenko?) na pravo razdaljo, da se bo izrisala želena velikost slike na steni, platnu ali kakršna koli je že površina, kamor pada svetloba. Velikost (diagonala) slike je sicer lahko od pol metra do dveh metrov in pol. Težava lahko nastane, če ni kakšne primerne mizice ali česa drugega, pri čemer lahko preglavice povzroča pravilna višina. Zato fotografski stativ ni napačna možnost, seveda pa za »stalno« postavitev v stanovanju ne ravno ugledna. A enako slab vtis daje projektor, podložen s skladovnico knjig, da doseže pravo višino, in je tudi slika ustrezno visoko in velika. Glavni problem pri sliki pa je v tem, da je na levi zožena. Drugače povedano – nikakor nisem mogel najti kombinacije položaja projektorja in nastavitev, da ne bi bil levi zgornji kot slike bistveno nižji od desnega, pri čemer je bila spodaj v kar zgledni ravnini. Ključni problem je v tem, da naprava skorajda ne omogoča ročnega popravljanja geometrije. Možno je prilagajati samo, koliko naj slika »visi« na desni strani, a to ničesar ne reši. Dalo bi se do določene mere poravnati navpično stranico, a težava z ožanjem ostaja. Na začetku sem to skorajda že imel za prehudo pomanjkljivost, a sem se nato le odločil, da poskusim kaj pogledati in se kasneje odločiti, če je res tako moteče. Razsodba je v mojih očeh naslednja – pri športnih prenosih in kakšnem televizijskem programu se da to spregledati. Če se namenim pogledati kakšno serijo ali film, tudi dobro posnet video na Youtubu, pa je taka slika preveč moteča, da bi lahko užival. Toda to tako ali tako ni prikazovalnik za filmofilske in podobne namene, ne glede na napredek v primerjavi s prvo generacijo kapsule.

Sama slika je sicer doživela dvojico bistvenih izboljšav. Prvotna Nebula kljub zanimivemu in zabavnemu konceptu ni bila naprava, ki bi jo lahko zares priporočil. Vsaj ne tistim, ki bi imeli z njo kakšne resne namene, jo denimo med službenim časom uporabljati za prezentacije med sestanki ali z njo nadomestiti televizor. Svetilnost je bila preprosto prenizka in pri večjih diagonalah se je zelo poznala standardna razločljivost slike. Dvojka ima dvakratno svetilnost – dvesto ANSI lumnov namesto stotih. Razločljivost pa je zdaj HD (720p). Prva številka je v primerjavi z resnimi projektorji še vedno smešna, kajti ta reč kljub rahli kamuflaži pač sodi v t. i. piko razred. Je pa povečanje takšno, da se podnevi zdaj vsaj kaj vidi, čeprav je zadeva takrat še vedno na meji uporabnosti. V temnem prostoru pa so barve in kontrasti že toliko solidni, da se za ogled nogometne tekme zaradi bistveno večje diagonale že splača vsaj občasno odpovedati televizorju. Tudi zaradi jasnosti slike, kajti s HD vse skupaj izpade dovolj dobro. Nikogar ne bo preslepilo, da je 4K ali kaj podobnega, a je več kot samo gledljivo in predvsem ni zmazano ali kockasto.

Prinaša pa izboljšanje slike poslabšanje na drugem področju. Če je prej baterija zdržala do štiri ure, realno pa zagotovo več kot tri, je zdaj toliko nemogoče doseči. Za celo tekmo je zaloge dovolj, z nekaj sreče tudi za celovečerni film, a če je daljši od dveh ur in pol bo že treba imeti nekje blizu polnilnik ali zunanjo baterijo (powerbank), sicer ne boste izvedeli, kaj se je zgodilo na koncu.

Z vidika preproste uporabe pa je najbolj dobrodošla pridobitev v nameščenem sistemu Android TV. To v praksi pomeni, da je na napravi Googlova tržnica in v njej iste aplikacije kot na androidnih televizorjih (Philips, Sony, …), z nekaj izjemami. Poleg tega pa še vgrajena podpora za Chromecast in tako je mogoče marsikatero vsebino preprosto »potisniti« na projektor s telefona ali tablice, ki je povezan v isto omrežje, niti ni treba nujno nameščati aplikacij. To je povsem priročna možnost za gledanje televizije, pa tudi za kakšen drug pretočni video, lastne posnetke in še kaj. Youtube je seveda privzeto nameščen, manjkata pa Amazon Prime Video in (žal) Netflix. Ta dva ponudnika sta znana po tem, da ne dovolita svoje aplikacije kar na vsako napravo, temveč se mora proizvajalec ali operater (če gre za njegovo »škatlico«) dogovoriti za namestitev. Anker očitno do takega sporazuma ni prišel in tako v Netflixu ni mogoče uživati, če se uporabnik ne potrudi z zalednim nameščanjem aplikacije iz datoteke apk, niti Chromecast v aplikaciji na telefonu ne ponudi Nebule kot ciljne naprave. Res bi sicer vsebine omenjenega ponudnika raje gledal na kakšnem solidnem zaslonu, ker si to zaradi kakovosti slike zaslužijo, je pa vseeno škoda, da ni aplikacije, ki jo proizvajalci televizorjev izpostavljajo celo na svojih daljinskih upravljalnikih. Tukaj je na daljincu tipka za Googlovega pomočnika oz. glasovno iskanje, ki je lahko koristno. »Pilot« je sicer dobro izdelan in po številu tipk minimalističen, kar mi je všeč. Tukaj namreč ni televizijske plati in tako ni nikakršne potrebe po preobilju tipk. Za TV je mogoče priključiti tudi katerega od omenjenih operaterskih sprejemnikov na HDMI in to deluje brez težav, treba je samo zapopasti, da ena od tipk na daljincu preklaplja med okoljem Android TV ter vhodom HDMI in da se projektor samodejno postavi na slednjega, če zazna signal.

Nebula Capsule II je zagotovo vsaj pol boljša od predhodnice, saj ponuja bistveno lepšo in svetlejšo sliko, boljši in glasnejši zvok, predvsem pa okolje Android TV za enostaven dostop do vsebin. Je pa tudi pol dražja s priporočeno ceno 600 evrov. Kar ni malo, saj v osnovi še vedno ostaja zabavna igrača, ki bi jo sicer z veseljem imel za določene priložnosti, a bi se zelo težko odločil za nakup.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

HVALIMO:
  • Android TV in Chromecast marsikaj poenostavita
  • Slika je v HD in svetlejša kot pri prvi kapsuli
  • Soliden in glasen zvočnik znotraj naprave
  • Priključka HDMI in USB-C
  • Majhno in kakovostno ohišje
  • Simpatičen daljinec
GRAJAMO:
  • Slika se oži z desne proti levi
  • Za gledanje podnevi je svetilnost še vedno prenizka
  • Baterija zdrži manj kot pri predhodniku
  • Tipki za glasnost na projektorju bi bili lahko bolj očitni
  • Ni Netflixa (in Amazonovega Prime Video)
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.