V naslovu nisem mogel povedati povsem natančno. Amazon je namreč v resnici uporabil milijone naprav, zvočnikov Echo in kamer Ring, ki so po domovih v ZDA, kot nekakšne dostopne točke gigantskega prepletenega brezžičnega omrežja z nizko porabo, nizkimi hitrostmi (oz. pasovno širini) in dolgim dosegom. Signal tega omrežja pa naj bi uporabljale različne »pametne« oz. povezane naprave namesto klasičnega Wi-Fi-ja in bluetootha.
Ameriška korporacija je idejo Amazon Sidewalk predstavila že l. 2019 in ves ta čas delala na njej, prilagajanje naprav je dopustila tudi nekaterim izbranim partnerjem, zdaj pa je omrežje odprla vsem zainteresiranim razvijalcem, ki bodo tako lahko prilagodili svoje naprave in njihove aplikacije, da bodo tudi v praksi lahko izkoriščale ta signal. Glede na karto pokritosti (v naslovni fotografiji) bodo na ta način lahko praktično ves čas povezane, s tem pa tudi vidne na zemljevidu v aplikaciji. Zdaj denimo iskalniki stvari, kot so Chipolo ali Tile, lahko so v dosegu kakšnega signala lahko pa tudi ne. Še bolj to velja za naprave, ki sledijo domače ljubljenčke (npr. pasje ovratnice), kolesa in druga vozila, prtljago ali pošiljke. Tudi različne nadzorne kamere, naprave za zalivanje vrta, odpiranje dovoznih ali garažnih vrat, vremenske postaje, druga tipala in še marsikaj okrog hiše nima vedno zanesljivega signala domačega omrežja, vleči kable do tja pa pogosto ni realna opcija.
Omrežje je lahko tako obsežno, ker potencialno vsak zvočnik ali kamera, lahko deluje kot dostopna točka in v ta namen »oddaja« 80 kb/s (da, kilobitov) ter največ 500 MB mesečnega prenosa podatkov (predvidevam, da ga bo pri večini bistveno manj). Prav je, da se lahko vsak uporabnik naprav Echo in Ring sam odloči, ali bodo sodelovale v ustvarjanju Sidewalka ali ne. Na začetku so menda kar na vseh vklopili zadevo, ne da bi sploh obvestili lastnike, a so to potem spremenili. Če tako oddajanje ne zbira kakšnih osebnih podatkov, najbrž marsikdo ne bo imel zadržkov in bo pustil zadevo vklopljeno.
Sidewalk deluje na kombinaciji dveh tehnologij za brezžično omrežje dolgega dosega na frekvenčnih pasovih okrog 900 MHz (LoRa denimo v Evropi uporablja frekvenčni pas med 863 in 870 oz. 873 MHz, v ZDA pa med 902 in928 MHz). Te frekvence so bistveno nižje od siceršnjih za Wi-Fi (2,4; 5 in 6 GHz), zaradi česar signal potuje precej dlje in lažje premaguje ovire. Po drugi strani prenaša manj podatkov oz. omogoča nižje hitrosti prenosa podatkov, vendar ta vidik v konkretnem primeru ni pomemben, ker podatki o lokaciji in še čem drugem niso obsežni, razen denimo za kamere.
Za podobne namene povezovanja vsega mogočega naj bi bil v uporabi tudi 5G, vendar morajo zanj imeti naprave vgrajen namenski modem in dodatne antene, ležišče ali čip za kartico SIM, plačevati pa je treba še za mesečno naročnino, kar je smotrno in vzdržno pretežno pri napravah, ki so del komercialnih oz. javnih sistemov, denimo ugotavljanje zasedenosti parkirnih mest, polnilnice za električne avtomobile, ulične svetilke ali vodovodna infrastruktura. Za zasebne namene se zdi Amazonovo omrežje kar smiselna rešitev, saj bo za uporabno zastonj (plačali jo bodo, tako in drugače, kupci oz. uporabniki Amazonovih naprav). V Sloveniji takega omrežja, vsaj v režiji omenjenega ponudnika, verjetno ne bo, ker je njegovih naprav v uporabi občutno premalo. Kdo drug pa tudi nima v obtoku dovolj domačih »pametnih« pripomočkov, ki bi lahko vzpostavili kaj podobnega.
K temu bi morali iskalniki stvari ali živali ter druge naprave, kot je izpostavil Youtuber Marton Barcza, dodati še načine, kako se napajati brez baterije, denimo s »srkanjem« elektromagnetnega valovanja in drugimi načini za brezžičen prenos energije, ki jih v zadnjih letih prikazujejo različni kitajski proizvajalci in ki smo ga – skupaj s sončnimi celicami – videli v daljinskem upravljalniku za televizorje Samsung. Ob nizki porabi in vseobkrožajoči povezljivosti take naprave potem ne potrebujejo ne menjave baterij ne polnjenja.
Brez komentarjev