Amazfit T-Rex Pro: pametna ura, ki se zgleduje po legendi

Nedvomno želijo, da bi pametno uro Amazfit T-Rex Pro primerjali z legendarno Casiovo serijo G-Shock, kar pa kajpada ne gre. Je soliden izdelek, z dobro baterijo, odličnim zaslonom, toda »kičastim« in ne najbolj prepričljivim videzom. Obenem ni tako poceni, da bi ob slabših plateh preprosto zamahnili z roko!

Že res, da tehta samo 60 gramov in je s tega vidika udobna, vendar oblikovanje in izbor materialov pušča mešane občutke. Plastične so prav tako ure G-Shock, ki mimogrede niso pametne in niso namenjene spremljanju dejavnosti in zdravja, toda kakovost materiala je kljub vsemu različna in pri originalu opazno boljša. Ni mogoče spregledati niti manj natančno izdelanih podrobnosti ohišja, ki uri dajejo »robusten« videz, in dejstva, da so kovinski elementi zgolj vijaki ter štirje »gumbi«. Toliko jih ima in to kljub na dotik občutljivemu zaslonu, preko katerega je mogoče storiti čisto vse. Nekateri uro raje upravljajo z njimi kot z drsanjem prsta po zaslonu. Da pa je robustna, dvoma ni. Zadostuje namreč vojaškemu standardu MIL-STD-810G, kar poleg odpornosti na udarce dovoljuje še temperaturni razpon med -40 in 70 stopinj Celzija. Poleg tega je vodotesna do globine 100 metrov (10 ATM) in ima udoben silikonski pašček, ki se dobro prilagaja zapestju.

Lep, svetel zaslon s pretirano kričečima obrazi

Eden njenih boljših plati je 1,39-palčni zaslon OLED. Dovolj svetel za normalno rabo na prostem prepriča z živimi barvami. Žal so to za moj okus dokazali na čuden način. Digitalne številčnice (obrazi ure) pretirano poudarjajo barve in so nasploh kričeči. Namesto da bi dodali nekaj k eleganci, je učinek nasproten. Videti je kot izdelek za otroke in ne elegantna ura za vse priložnosti. Po drugi strani nisem imel nikakršnih težav z občutljivostjo na dotik, še posebej ne z neželenimi naključnimi dotiki. Sicer plastična luneta kovinskega videza zaslon ščiti pred udarci, poleg utrjenega stekla. Kakšno je žal ne vem, ker tega podatka nikjer nisem našel.

Osnovni operacijski sistem

Kot pri vseh pametnih oziroma športnih urah, ki se ponašajo z dolgim trajanjem baterije, so omejitve v operacijskem sistemu, funkcijah in aplikacijah. Z gibom prsta preko zaslona proti desni (ali pritiskom na ustrezni gumb) se odpre meni z možnostmi, navzgor z lepo prikazanimi podatki, levo s seznamom sporočil s povezanega telefona in navzdol s hitrimi informacijami o delovanju in dostopom do nastavitev. Menijska in funkcijska struktura je, z manjšimi razlikami, podobna strukturam pametnih ur, zato tozadevno uporabnik nima težav s prilagajanjem na uporabo. Bluetooth povezava s telefonom deluje stabilno in sporočila so na voljo pravočasno.

V oči mi je padlo, no v resnici mi ni, da so besedila in znaki na zaslonu za nekatere občutno premajhni in je težko natančno razbrati želene podatke. Težava je prisotna tudi med beleženjem dejavnosti, ko na primer niso dosegljive druge aplikacije (branje sporočil, upravljanje s predvajanjem glasbe). Prav tako sporočil ni mogoče odstraniti enega po enega in izbrišete lahko le vse naenkrat.

Zabeležene podatke ura med občasnimi sinhronizacijami s telefonov pošilja aplikaciji Zepp. Nima smisla pretiravati z njenim opisom, saj sodi v povprečje, toda nudi vse tiste podatke in izračune, ki jih pričakuje povprečno zahteven rekreativec.

Natančnost meritve odvisna od tipal

Tipalo srčnega utripa BioTracker 2 PPG, poznamo ga že iz starejših modelov, daje glede na optično metodo merjenja pričakovano natančne podatke o srčnem utripu. Merjenje ravni kisika v krvi je na ravni ur, ki meritev podpirajo. Razlika je, da večina teh raven meri ves čas, medtem ko je T-Rex Pro tega zmožna le na zahtevo. To tipalo je odgovorno še za samodejno zaznavo dejavnost, toda funkcija v mojem primeru ni najbolje delovala. Vprašanje je, v kolikšni meri je potrebna, kajti na voljo je okoli 100 športnih programov in vzeti si nekaj trenutkov pred začetkom vadbe za zagon primernega, tudi ni ravno pretirano naporno.

Za funkcijo spremljanja in točkovanja spanja takisto lahko rečem, da je na ravni ur, ki znajo enako. Toda z vprašljivo natančnostjo in uporabnosti, o čemer sem pred kratkim že pisal. Žal podatek o spanju ni nekaj, na kar bi se lahko zanesli oziroma bi nam kakorkoli lahko pomagal za izboljšanje splošnega počutja. Podobno lahko rečen za meritve stresa.

Ura je vedno hitro našla signal, začela slediti in nikdar signala ni izgubila in se izkazala za dokaj natančno orodje satelitske navigacije. Boljše od pričakovanj, saj me niti v primeru pohajkovanja po gozdu, kjer so običajno težave s sprejemom signalov satelitov, ne postavljala pretirano stran od dejanske poti. Rekel bi, da je natančnost znotraj natančnosti satelitskega sistema GPS, se pravi okoli petih metrov.

Z baterijo na strani dolgoživih!

Brez merjenja dejavnosti, samodejno ali na zahtevo, a z beleženjem spanje in srčnega utripa, zna ura zdržati blizu obljubljenih 18 dni. Drugi morda bolj pomemben podatek je, da z delujočim sprejemnikom satelitske navigacije zdrži tja do 40 ur. S tem se uvršča med modele, ki na račun manj možnosti, zdržijo dlje. Redno beleženje dejavnosti vpliva na porabo energije, zato bo pri ne pretirano zahtevnih rekreativcih zdržala brez polnjenja vsaj 7 dni. In še potem bo potrebna dobra ura, da bo spet polna.

HVALIMO:

• Vojaški standard vzdržljivosti MIL-STD-810G
• Živahen zaslon OLED
• Dovolj natančne meritve vadb
• Solidna avtonomija baterije

GRAJAMO:

• Vprašljiva kakovost podatkov o spanju
• Samodejno zaznavanje vadbe ne deluje prepričljivo
• Omejene zmogljivosti operacijskega sistema in slab nabor številčnic
• Povprečni materiali