Amazfit GTS 2e: Trka na estetski čut nežnejšega spola
Marjan Kodelja 1. julija 2021 ob 06:52

Športna Amazfit GTS 2e se oblikovno zgleduje po Applovi, v čemer ni nikakršna izjema, čeprav v nobeni drugi lastnosti niti pod točko razno nista primerljivi. Eno prednost pa vendarle ima. Veliko cenejša je!

Lažje kot z Applovimi urami, ki so popolnoma v drugi kategoriji, je primerljiva s Huawei Fit. Obe namreč nudita obširen nabor načinov spremljanja telesne dejavnosti in zdravja ter sta opremljeni s sprejemnikom satelitske navigacije, ki ni ravno običajna komponenta nosljivih naprav tega razreda. Toda zdi se mi, da za Huaweievo v natančnosti za odtenek zaostaja.

Presenetljivo udobna!

Čeprav so mi mnogo ljubše po moško večje in predvsem okrogle ure, ne morem spregledati prefinjeno lepoto lepo zaobljene kvadratne predvsem na zapeljivem ženskem zapestju. Šalo ob stran. Kakovost izdelave je videti od daleč, ko se tanko aluminijasto ohišje lepo stika z 1,65-palčnim (4,2 cm) zaslonom AMOLED in dovoljšne svetilnosti, da so podatki jasno čitljivi na prostem. Če so prikazani dovolj na veliko, kajti kot marsikatera podobna ura tudi GTS 2e zapade skušnjavi na enkrat prikazati na zaslonu čim več. Takrat oni s slabšim vidom in brez očak pri roki, pač ne vidijo vsega. Zaslon je občutljiv na dotik, kar je poleg krone edini način upravljanja. Odlikuje je še nizka teža (25 gramov) in silikonski pašček, zaradi česar je v povezavi z relativno majhnostjo izredno udobna za nošenje. Primerna je za oba spola, tako kot Applova ura, toda vseeno se mi zdi neprepričljiva na moškem zapestju. Kot se za uro spodobi, je vodotesna do globine 50 metrov (5 ATM), kar bo za večino več kot dovolj.

Ura je s telefonom povezna preko radijske povezave Bluetooth, omogoča nadzor predvajanja glasbe in prikaže obvestila, toda nanje na njej ne morete odgovoriti. Kot tudi ne sprejeti telefonskega klica. Čeprav je baterija fizično majhna, zdrži pri normalni uporabi tja do tri tedne, s čimer se uvršča med ure z dolgo življenjsko dobo. Vsaj dokler šteje korake, meri srčni utrip in beleži spanje, kajti vklopljen satelitski sprejemnik med beleženjem dejavnosti je čisto druga zgodba. Tedaj se obnaša enako kot večina športnih ur.

Po prehojenih natančno 1000 korakih jih je GTS 2e naštela 920, kar verjetno kaže nastavitev, da jih prikaže manj, kot jih dejansko naredite.

Pričakovani športni in zdravstveni načini

Amazfit GTS 2e je v funkcijah enake modelu T-Rex Pro, ki sem ga preizkušal sočasno, zato bom le povzel v čem je slabša! To pa je sprejemnik satelitske navigacije, saj se je pripetilo, da je med enim od preizkusov ura izgubila signal in dela poti preprosto ni zabeležila. Prav tako je slabša natančnosti, zabeležena pot bolj odstopa od poti na zemljevidu in vsakič je GTS 2e na isti poti zabeležila med 2 in 15-% daljšo prehojeno razdaljo. Ker sta uro različno veliki in debeli ocenjujem, da kljub enakemu sprejemniku in programski opremi do razlik prihaja zaradi drugje nameščene antene sprejemnika.

Hvalimo:

  • Lepa oblika, kakovostno izdelava in udobna za nošenje.
  • Podpora športnih načinov.
  • Merjenje nasičenosti kisika v krvi (SpO2)
  • Življenjska doba baterije.

Grajamo:

  • Natančnost satelitske navigacije.
  • Nabor digitalnih številčnic.
  • Vprašljivost spremljanja kakovosti spanje.
  • Nedorečenosti (nejasnosti) kazalnika učinkovitosti vadbe PAI
Amazfit GTS 2e
  • KAKOVOST IZDELAVE, OBLIKA IN MATERIALI
  • PAMETNE FUNKCIJE
  • ŠPORTNE FUNKCIJE
  • SPREMLJANJE ZDRAVJA
  • TRAJANJE BATERIJE
  • RAZMERJE CENE IN KAKOVOSTI
3.3

Naj kupim?

S ceno 130 evrov je Amazfit GTS 2e prijazna do denarnice. Nudi vse, kar od športne zapestnice pričakujete in je obenem dovolj lepa in je na voljo v dovolj različnih barvah, da jo bodo predstavnice nežnejšega spola z veseljem uporabljale med rekreacijo in tudi ob drugih priložnostih. Ne nudi veliko pametnih funkcije, toda zato je življenjska doba baterije izredno dolga. Celo tja do 24 dni. Od ur, ki jih je mogoče dobiti v naših trgovinah, jih je v vseh lastnostih še najbližje Huawei Fit.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja