Ali se spreminjamo v »nedružabna« bitja?
Marjan Kodelja 8. oktobra 2018 ob 06:46

V zgodbi iz knjižne serije Jaz Robot, Isaac Asimov opisuje razdvojeno družbo na daljnem planetu. Prebivalci se bojijo stikov iz oči v oči ter še večerjajo tako, da sami sedijo za svojo lastno mizo tisoče kilometrov stran, ter sliko predvajajo v dom gostitelja.

Podjetje Kaspersky je podobno opazilo zanimiv trend, saj je v raziskavi tri četrtine vprašanih potrdilo, da v javnem prostoru, kjer je mnogo ljudi, vzamejo mobilno napravo v roke, da se izognejo pogovoru v živo. Za vsak primer, če bi bližnja oseba hotela poklepetati, ker se ji zdimo zanimivi ali pa ji je dolgčas. Žal pa podobno počnemo, tudi ko se ne želimo izogniti neželenemu pogovoru. Skoraj polovica (46 odstotkov) nas naprave uporablja za preganjanje dolgčasa, le za odtenek manj (44 odstotkov) pa kot dnevno razvedrilo. Pa naj zdaj še kdo trdi, da večina ni odvisna od svojega pametnega telefona?

Ko je treba nekaj »narediti«, na primer poklicati taksi ali vprašati za smer, to raje naredimo prek aplikacije, kot z običajnim klicem. V raziskavi je bilo takih slaba tretjina. Toliko ljudi se torej počuti nesproščeno, ko prek telefona ali v živo govori neznancem. Ampak ni moč vsega rešiti prek interneta in kako gre že, kar veliko ljudi naj bi bili funkcionalno nepismenih, bomo postali še nefunkcionalni v pristni človeški komunikaciji? Res je, zalotil sem se, da tudi sam postajam tak oziroma še huje, dostikrat nimaš koga vprašati. Pred dvajsetimi leti, jasno, da takrat ni bilo niti Googla niti pametnih telefonov, sem brez težav prišel z letališča do hotela v središču Pariza. Prejšnji mesec pa je bilo drugače. Prodajalce kart so večinoma zamenjali stroji, zemljevidi prog železbice so tako ali tako marsikomu popolnoma nerazumljivi in če ne bi imel pametnega telefona ter »dovolj zastonj podatkov«, bi moral spraševati domorodce. To pa mi ni najbolj dišalo. Google mi je namreč ponudil vse, kar sem potreboval in celo tistih sto metrov od postaje podzemne železnice do hotela sem prehodil z nosom na zaslonu, namesto da bi si ogledoval okolico. Zdi se mi, da tudi meni postaja uporaba naprav lažja, kot govoriti z drugo osebo.

Za portal Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav smo spisali članek s sorodno vsebino. Kako lahko podjetnik poskrbi za varnost povezanih naprav.

Pametne naprave očitno spreminjajo tudi nas. Tako, kot zaradi računalnikov, urejevalnikov besedil in digitalnih beležk izgubljamo fino motoriko pisane besede, tako bo nekaterim postajalo vse težje govoriti z neznancem. Zaradi odvisnosti od naprav te postajajo tudi razlog za paniko, ko postanejo neuporabe. Tretjino (34 odstotkov) ljudi skrbi, da se brez dostopa do svoje povezane naprave ne bodo mogli zabavati. 12 % je celo prepričanih, da se v primeru nedelovanja njihove naprave ne bodo mogli pretvarjati, da so zaposleni.

Da ljudem povezanost na internet veliko pomeni, dokazuje podatek, da bi se jih skoraj četrtina (23 odstotkov) raje pokazalo v javnosti brez oblačil, kot pa da s seboj ne bi imeli svoje povezane naprave.

Naprave pa tudi kradejo, mar ne

Ko že »razmetavam« z raziskavami podjetja Kaspersky, poglejmo še eno. Ker imamo pametne naprave zaklenjene, možno pa jih je najti prek storitev na primer »najdi moj telefon«, bi pričakovali, da se jih tatovi izogibajo na daleč. Pa ni res. Kradejo vse, od prenosnikov, pa do telefonov in tudi iphoni niso imuni. Čeprav ima največ odtujenih telefonov sistem Android, v povprečju je vsak mesec prijavljenih 23 tisoč primerov kraje ali izgube. Ni odveč pripomniti, da novo napravo lahko kupimo, podatkov na njej, za večino so daleč najbolj pomembne fotografije, pa ni mogoče povrniti, če jih nimamo tudi v oblaku.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja