Alfawise V8S Pro: Roomba za polovično ceno
Matjaž Ropret 17. decembra 2019 ob 06:38

Robotski sesalniki so eno tistih področij, kjer vlada dominacija posameznega proizvajalca. Roomba je skoraj sinonim za ta, marsikomu zelo koristen pripomoček, in skoraj vsi proizvajalci iz prve lige (LG, Samsung in podobni) so bolj ali manj opustili konkuriranje ameriški korporaciji iRobot, ki razvija omenjene hišne pomočnice. Se pa v nižjem in srednjem cenovnem razredu z Američani kosa kup kitajskih proizvajalcev, ki robote izdelujejo ali zase ali za znane trgovske verige in »gospodinjske« znamke. Ti roboti pa lahko zelo variirajo v kakovosti, od precej povprečnih do takih, ki si zaslužijo naziv najboljšega nakupa. Prvi sesalnik Alfawise, ki sem ga testiral, model V8S, ni bil nič posebnega, toda svoje delo je opravil solidno in bil je poceni. Zdaj pa sem preizkusil malo boljši model in čeprav sta po imenu zelo podobna (dodali so le naziv Pro) in cena sploh ni dosti višja, je V8S Pro (E30B) boljši v vseh pogledih.

Za razliko od modela, ki se ne ponaša z oznako Pro, je novinec že po oglaševanih lastnostih naprednejši. Mogoče ga je upravljati prek aplikacije na telefonu, poleg sesanja ponuja še pomivanje tal, pa tudi na samem robotu se vidi, da je iz višjega razreda. Na njem so tri lučke/oznake in dve tipki namesto ene, pa tudi daljinski upravljalnik ponuja več možnosti in ima zaslonček. Že na pogled pa daje precej boljši vtis, saj je vse skupaj izdelano kvalitetneje in bolj premišljeno. Že uporaba materialov in barvnih kombinacij ga naredi presetižnejšega, a tudi razne podrobnosti so na višjem nivoju. Še posebej košara za smeti (in rezervoar za vodo, ki jo lahko zamenja) je izdelana z več smisla za vsakdanjo uporabo. Enostavno se jo vzame ven, odpiranje za praznjenje so popravili, tako da skoraj ni več mogoče po nesreči stresti vsebine nekam na tla namesto v koš, dostop do filtra (za čiščenje in pranje) je priročen, na vsakem od teh dveh elementov pa so tudi ustrezni kontakti, da ga robot prepozna in ne uporabi napačnega načina delovanja. Vse skupaj deluje modularno in kar robustno. Če se je prejšnjemu robotu iste znamke že na daleč videlo, da je poceni, bi za tega zlahka rekel, da tekmuje z Roombami za tristo ali štiristo evrov, nobenega sledu cenenosti ni več zaznati. Morda še najbolj pri priključni postaji, daljincu in navodilih, a nič od tega ni ključno, ker je upravljanje z aplikacijo elegantnejša možnost in ker mi je pravzaprav všeč, da polnilnik ne zaseda veliko prostora, četudi ga že najmanjša sapica premakne.

Zasnova robota je precej standardna, a tudi se vidijo izboljšave. Tista polovica obroča, ki ima vgrajena tipala in je na vzmeteh, da se pomočnik lepo zaletava v ovire, ima drugače in bolje nalepljeno gumo in deluje trdneje. Spodaj sta dve metlici, ki zbirata smeti, in imata daljše ščetine kot pri prejšnjem modelu. Kolesi sta standardno poklopni, a vgrajeni drugače, bolj proti notranjosti, njuni držali pa proti zunanjemu robu robota. Pri predhodniku je bilo ravno obratno. Krtača za pobiranje smeti je prav tako izboljšana, saj ima poleg ščetin še gumijaste trakove, je pa tudi pomaknjena malo bolj naprej, med kolesi. Tudi zato, ker je posoda za smeti (ali rezervoar za vodo) večja (in boljša). Spremenili pa so tudi glas, v malo manj »ženskega« (čeprav se še vedno razloči, da so posneli žensko), ne pa tudi glasnosti. Tako še vedno ob vsaki spremembi vsi v stanovanju slišijo, kaj se je z robotom zgodilo. Ne rečem, kadar se reč nekam zatakne, ima glasno opozarjanje na težavo celo nekaj smisla, drugače pa bi bilo lepo, če bi se to lastnost dalo izključiti, ali pa vsaj znižati jakost.

Moderno je, da so tovrstni pomočniki povezani v domače omrežje in da izkazujejo »pamet«, zato so tudi snovalci za znamko Alfawise vgradili te zmožnosti. Uporabnik na telefon (androidni ali iPhone) naloži aplikacijo Smart Life in zadevo prek nje poveže. Meni ni uspelo v prvem poskusu, nekaj minut aplikacija robota preprosto ni videla, čeprav sem med stotino različnih naprav, ki jih je mogoče dodati, vedno izbiral prav »Robotic vacuum cleaner«. potem pa se je čudežno pojavil, vse skupaj je steklo in bilo opravljeno zelo hitro. Odtlej ga v aplikaciji ves čas vidim, tudi na daleč, kadar nisem doma, skupaj s stanjem njegove baterije in morebitnimi napakami. Robota je mogoče povezati z Alexo ali Googlovim pomočnikom in ga upravljati glasovno – v angleščini.

Za sesanje je tokrat na voljo več možnosti – samodejno, čiščenje posamezne sobe, čiščenje ob robovih, čiščenje določene točke – in aplikacija sproti izrisuje zemljevid (tloris) stanovanja, ki ga sporoča robot. Ta lahko deluje pri treh različnih močeh in te prav tako lahko določaš v aplikaciji. Nisem znanstveno preučeval, kakšne so razlike med njimi, koliko najmočnejša pobere več, toda glede na kar precej vzdržljivo baterijo in dejstvo, da se hrupu, ki sicer ni pretiran, lahko izogneš z nastavljanjem delovanja po urniku – kadar te ni doma –, ne vidim pravega smisla, da ne sesanje ne bi potekalo z največjo možno učinkovitostjo. Urnik se prav tako preprosto nastavi v aplikaciji. Poskrbeti moraš le, da ni takih ovir in česa drugega po tleh, kamor bi se robot lahko zapletel. Kitajski roboti večinoma sesajo dokaj metodično, ne bezljajo brezglavo semtertja, temveč gredo smiselno v ravnini in po vrsti, se pa lahko V8S Pro kdaj hecno odloči in preide na drug konec sobe, toda na koncu gre čez vsak del tal vsaj trikrat, vsaj v samodejnem načinu, zato uspe pobrati veliko večino smeti. Nasploh je bil v svoji osnovni nalogi uspešen. Razen tam, kamor res ne more doseči s svojimi metlicami, pobere vse bistveno. Večjih težav med delovanjem nisem zaznal, zgolj enkrat se je ustavil, a še vedno na polno vrtel metlici in krtačo, po izklopu in ponovnem vklopu pa je bilo vse v redu. Mogoče je manjša konstrukcijska napada nekoliko nizka višina ovir, ki jih lahko premaga, saj zna nasesti na robu kakšne debele preproge, sicer pa nima težav. Zemljevid, ki ga riše, pa je pretežno za zabavo uporabnika medtem, ko se mu ni treba preganjati naokrog po stanovanju kot Freddie Mercury v videospotu. S karto ni mogoče početi ničesar, ne da se označiti območij, kamor naj robot (ne) gre, pa tudi izgubi se vsakič sproti. Mogoče je kaj drugače pri modelu z lasersko navigacijo (kakršno ima Roborock S5), ni pa to večja pomanjkljivost. Zdi se, da robot zemljevid riše predvsem zato, da lahko na koncu najde pot nazaj do polnilne postaje. Kot rečeno je baterija presenetljivo zmogljiva. Njena kapaciteta zadostuje za približno dobro uro do uro in pol sesanja pri najvišji moči.

Medtem ko je sesanje kar na nivoju, je pomivanje tal bolj za okras. Posoda in vse skupaj je čisto dobro izvedeno, poleg rezervoarja za vodo je še manjši prekat, saj robot mimogrede malo zbira smeti, toda z mokro krpo se čez madeže na tleh samo pelje, ne more drgniti po njih, zato odstrani samo manjše in ne preveč utrte v tla. Ni dvoma, da so tla po tem postopku lepša, toda za resno pomivanje je še vedno treba ročno pritisniti, nisem še srečal robota, ki bi se glede tega približal kombinaciji krpe in palice. Omenil sem, da je čiščenje posode dokaj enostavno, priložena je tudi metlica za to opravilo, v kompletu pa sta še rezervni metlici in filter, manjka zgolj glavna krtača, ki pa tudi ni draga, samo nekaj časa bo verjetno treba čakati nanjo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Sesalnik Alfawise V8S Pro stane 150 evrov (s kodo ALFAV8S001, pošljejo pa ga iz EU) in za ta denar je izvrsten hišni pripomoček. Izdelan je kvaliteto, sesa dobro, baterije je dovolj tudi za večje površine, aplikacija ponuja ravno dovolj možnosti, kakšen redek cene element, kot je priključna postaja, pa brez težav spregledam pri tej ceni. Kako se bo obnesel na dolgi rok pa ob svojem času.

Alfawise sicer, kot sem omenil, ponuja tudi model V9S z lasersko navigacijo po prostoru, ki stane slabih 250 evrov (prav tako z dostavo iz EU), vendar žal nimam izkušenj s tem, ali je še toliko boljši od V8S Pro, da upraviči opazno višjo ceno. Verjetno je smiseln za večja in bolj kompleksna stanovanja, za manjše in/ali preprostejše tlorise pa je V8S Pro zagotovo povsem primeren.

HVALIMO
  • Precej boljša izdelava kot pri prejšnjem modelu iste znamke
  • Povezovanje v omrežje in upravljanje z aplikacijo
  • Dovolj, a hkrati ne preveč možnosti v aplikaciji
  • Dobro sesanje
  • Vzdržljiva baterija
  • Bistveno cenejši od primerljivih Roomb
GRAJAMO
  • Pomivanje tal ni pretirano učinkovito
  • Zemljevid prostora v aplikaciji je samo za lažje vračanje robota do priključne postaje
  • Glasnih zvočnih sporočil se ne da izključiti ali vsaj utišati
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja