Akos hitrost dostopa do interneta v univerzalni storitvi postavlja na 10/1 Mb/s.
Matjaž Ropret 2. februarja 2021 ob 06:19

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je pred malo manj kot tremi leti zvišala internetno hitrost v univerzalni storitvi s skoraj predzgodovinskih 28,8 kb/s na 4 Mb/s proti uporabniku in 512 kb/s od uporabnika proti omrežju. Zdaj pa je izvedla novo javno posvetovanje in se odločila za nov dvig na 10/1 Mb/s.

Prvoten predlog Akosa je bil dvig na 10/2 Mb/s, vendar so po prejetih pripombah Telekoma Slovenije in ostalih zainteresiranih »odtočno« hitrost prepolovili. Glede na zdajšnjo pa še vedno predstavlja dvakratno povišanje. Hitrost 10/1 so zapisali v odgovore na prejete pripombe in za Tehnozvezdje tudi potrdili, da bo taka ostala v končnem splošnem aktu, ki ga bodo v kratkem, morda že ta petek, objavili v Uradnem listu. Univerzalna storitev sicer predstavlja nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi je tudi širokopasovni dostop do interneta, izvajalec univerzalne storitve pa je Telekom Slovenije. Kdor se torej doslej ni mogel naročiti na paket z višjo hitrostjo, mu je Telekom moral omogočiti omenjenih 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer.

Zagotovo bi si marsikdo želel višjih hitrosti. Tako je denimo društvo Digitas v pripombah menilo, da sta delo in šolanje na daljavo »zahteve glede pasovne širine in kakovosti storitev dostopa do interneta dvignila na višjo raven,« zaradi česar bi bilo treba razmisliti o višjih hitrostih. Tudi v podjetju Rune Enia, ki po nekaterih krajih v Sloveniji gradi optično omrežje, so bili mnenja, da bi morala biti osnovna hitrost vsaj 30 Mb/s. Pri čemer se sklicujejo na to, da regulator mora postaviti tako hitrost, če jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev. Vendar v Akosu odgovarjajo, da podatek, da ima takšen odstotek gospodinjstev na voljo hitrost čez 30 megabitov, še ne pomeni, da jo imajo vsa tudi naročeno in jo potrebujejo. Po zadnjih podatkih iz tretjega četrtletja 2020 ima hitrost na 30 Mb/s naročenih 63,34 odstotkov gospodinjstev.

Svet za elektronske komunikacije je želel doseči, da bi Akos podrobneje določil, kaj pomeni 10/2 oz. zdaj 10/1 Mb/s. Da naj bi bila to »običajna« hitrost, ki je razpoložljiva 90 odstotkov časa in znaša vsaj 80 odstotkov maksimalne hitrosti. V Akosu poudarjajo da gre pri univerzalni storitvi za najmanjši nabor storitev in da so zaradi tega pri svojih ocenah konservativni. Po njihovem mnenju bo ob začetku veljave nove hitrosti – 60 dni po objavi v Uradnem listu, torej nekje sredi aprila – tudi že vidno upadanje potreb po dodatnih kapacitetah zaradi šolanja na daljavo in dela od doma.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zanimiv pa je bil prispevek Telekoma Slovenija. Ta je najprej spomnil na načrt države (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020), po katerem naj bi bila že lani 96 odstotkom prebivalcev Slovenije na voljo hitrost vsaj 100 Mb/s, preostalim pa vsaj 30 Mb/s. Če bi država ta načrt uresničila, bi vsi že imeli višjo hitrost od zdaj predlagane, so (ne sicer s temi besedami, a s tem pomenom) zapisali v Telekomu. Dodali so še, da hitrost 10/2 ni (več) tržno zanimiva. V Akosu se glede doseganja cilje države niso opredeljevali, odgovorili pa so, da so pri določanju prenosne hitrosti znotraj univerzalne storitve zavezani zakonodaji, ne podatku, katera hitrost je trenutno najbolj komercialno zanimiva. In se hkrati začudili, da vodilni operater v nadaljevanju predlaga nižjo odtočno hitrost, ki je za končnega uporabnika še manj zanimiva.

V Telekomu so namreč zapisali, da brez večjih vlaganj ne morejo zagotoviti več kot 512 Kb/s na bakrenem omrežju in da bi morali pri zahtevi po dveh megabitih na brezžična omrežja (LTE in kasneje verjetno 5G) preseliti 65 tisoč priključkov. V Akosu se s to oceno sicer niso strinjali, a so zapisali, da razumejo zaskrbljenost Telekoma, in so tako izbrali srednjo možnost. Hitrost proti omrežju so postaviti na en megabit na sekundo, kar bo najbrž pomenilo manj »selitev« na mobilne rešitve. Telekom se je še obregnil ob oglaševanje Telemacha, češ da ima »najboljše mobilno omrežje,« in bi ga morala agencija zato prav tako upoštevati v svoji analizi. Toda v Akosu so odgovorili, da lahko med alternativami upoštevajo samo tiste, ki so dejansko dostopne na trgu. Telemach pa mobilnega dostopa na fiksni lokaciji, podobno kot denimo A1, ne ponuja. Zato njegovo mobilno omrežje ne predstavlja enakovredne alternative pri širokopasovnem dostopu do interneta.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja