Adobe je še vedno najslabši primer zlorabe naročnin in postaja le še hujši
Matjaž Ropret 11. februarja 2020 ob 06:41

Naročnine so vedno znova primerno izhodišče za prepir ali vsaj zelo različne poglede. Marjan je minuli teden pisal o tem, da na dolgi rok za nas, plačnike, niso dobre. Nazadnje storitve običajno preplačamo, res pa so vmes primeri, ko tudi dobimo več, in si lahko koristi razdelimo znotraj družine oz. prijateljskega kroga. Izjema je eden začetnikov tega početja in tudi verjetno najslabši zgled. Adobe, cvri se v devetem krogu naročniškega pekla!

Določene naročnine se mi zdijo vredne svojega denarja in jih brez problema plačujem. Še več, vsakomur s približno podobnimi potrebami ali željami jih priporočim. Ena takih je Microsoftov Office 365, če se le zbere skupaj nekaj uporabnikov, ki brez pisarniških programov in/ali zadostnega prostora v oblaku ne morejo. Sto evrov na leto za šest ljudi res ni veliko, še bolje seveda zastonjska možnost v šoli. Enako zanimiva je družinska naročnina za glasbo za približno deset evrov na mesec. Redko mi še pride na misel, da bi kakšen album kupil. Več pomislekov imam glede Netflixa, NBA, Voya in podobnih. Prvega plačujem, a pretežno zaradi testiranja televizorjev, zaradi česar nujno potrebujem soliden vir slike 4K HDR. Pri drugem je zelo odvisno, kdo in kako na televiziji dela prenose. Ostali ne prinašajo kaj dosti več od tega, kar dobim v operaterjevi programski shemi. Naročnine na protivirusne programe in upravljavce gesel se mi ne zdijo nepotrebne in na srečo še obstajajo zastonjske alternative in take z enkratnim plačilom. Nekateri programi za obdelavo fotografij in montažo videa so prav tako še na starem modelu nakupa in kasnejših nadgradenj, določeni obenem ponujajo še naročniški model, a kupcu vsaj ne dajejo izbire v slogu vzemi ali pusti.

Medtem pa Adobe samo še slabša svojo ponudbo in se obnaša do uporabnikov, kot da so zgolj molzne krave in nič drugega. Kot pišejo na portalu PetaPixel, je podjetje ponekod celo uporabilo naročnike za poskusne zajčke z dvakratnim zneskom naročnine. Presežka jim seveda ne kani vrniti, če bo nazadnje, po tem »poskusu« obveljala prvotna postavka. Programov, ki jih podjetje še ponuja na klasičen način, predvsem je to komplet Elements, ki ga sestavljata Photoshop Elements in Premiere Elements, skoraj ni več mogoče najti na Adobejevi spletni strani. Kdor klikne na »prikaži vse programe«, dobi samo seznam tistega, kar se da naročiti v sklopu ponudbe Creative Cloud. Za omenjena se je treba zateči k iskalniku. Sta pa za mnoge domače uporabnike povsem dovolj za njihove potrebe glede obdelovanja fotografij, tudi iz zapisa Raw, in montaže videa. Nekoč se ju je dalo okrog črnega petka v kompletu kupiti dokaj ugodno, a niti tega zadnjo jesen nisem več zasledil. Samostojni in nenaročniški Lightroom je izginil že pred leti, Adobe pa je poskrbel, da tista stara različica skoraj nikomur več ne koristi, kajti posodabljanje ključne komponente, Camera Raw, ki prinaša podporo za nove fotoaparate (še vedno ima vsak svoj zapis za Raw), je vedno vezano na aktualno različico programa.

Toda same opcije pri naročninah so tisto, kar me najbolj moti pri Adobeju. So popolnoma nefleksibilne, omogočajo poganjanje programov na vsega dveh računalnikih, letno plačilo v enkratnem znesku ne prinese nikakršnega popusta in marsikomu ne preostane drugega, kot da plača poln paket. Edina kolikor toliko cenovno sprejemljiva je kombinacija programov Lightroom in Photoshop za dobrih 12 evrov na mesec. Seveda za tiste, ki oboje res rabijo. Kdor želi en sam program, mora plačati dvojno ceno kot za omenjena skupaj, razen za nekatere izjeme. Kdor pa rabi katerokoli drugo kombinacijo, tudi če samo dveh orodij, mora plačati polnih 61 evrov na mesec za uporabo vsega, kar podjetje ponuja. Meni denimo Photoshop ne pomeni nič, za tisto malo manipulacije s fotografijami, kolikor je izvajam, mi je dovolj stara različica Elements ali pa kakšen drug, precej cenejši program, kot je Affinity Photo. Mi pa zaradi »razvijanja« fotografij iz surove oblike prav pride Lightroom. In poleg njega bi si morda omislil še »pravi« Premiere, toda skoraj sedemsto evrov na leto je enostavno preveč za neprofesionalno uporabo. Ob tem pa podjetje še sili uporabnike v svoje oblak in povsem pozablja, da imajo mnogi datoteke kje drugje in še vedno tudi na svojih, fizičnih nosilcih.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Adobe se zanaša na svoj monopol in ne dela prav nič na tem, da bi ga uporabniki imeli radi. Ti kvečjemu cenijo zmožnosti njegovih izdelkov, prav dosti dlje pa jih večina v čustveni navezanosti na to podjetje ne gre. Toda brez njega marsikdo, mogoče celo večina ne more, kar se nazadnje odraža v odnosu do potrošnikov, ki so v očeh vodilnih v omenjeni korporaciji res samo to – plačniki naročnin. Adobe je že leta eden najbolj nazornih pokazateljev, kam pripelje odsotnost resne konkurence. Celo Intel je v primerjavi z njim pravi svetnik.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.