A1 začel ponujati televizijske pakete in samostojni dostop do interneta prek 5G
Matjaž Ropret 1. septembra 2022 ob 09:15

S pomočjo kablov še vedno ne morejo vsi prebivalci naše države dobiti tako hitrega internetnega dostopa, kot se spodobi. Tako vsaj trdijo v A1 Slovenija (in do določene mere imajo zagotovo prav) in so zato kot prvi od slovenskih operaterjev v omrežju 5G začeli ponujati naročniške pakete, kakršne poznamo v fiksnih omrežjih. Mogoče je naročiti samostojen dostop do interneta ali pa enega od treh paketov, ki vključujejo še televizijo in storitev pretočnega videa.

Uporaba mobilnih omrežij kot nadomestka za fiksna je pri dostopu do interneta že več let nekaj povsem običajnega, toda pri operaterjih je zavzetost za tovrstne storitve precej nihala. Še najbolj smelo jih je, a tudi z različno intenzivnostjo v različnih obdobjih, ponujal prav A1, medtem ko je Telemach zgolj enkrat na kratko poskusil in potem storitev hitro ukinil, Telekom Slovenije pa jo je nudil (ali pa jo morda še) zgolj tistim, ki jim ni mogel zagotoviti ustreznega dostopa do interneta in televizije prek fiksnega priključka. Vendar je bil tudi A1 uspešen in vztrajen le s ponudbo Domači internet, ki jo zdaj v bistvu nadgrajujejo na A1 Ultra, medtem ko je poskus »trojčkov« z opremo za zunanji sprejem signala trajal manj kot eno leto.

V A1 obljubljajo, da bo nova storitev »zadostila potrebam vseh, ki se v teh časih še vedno mučijo s počasno internetno povezavo, in nimajo polnega dostopa do storitev, ki jih doba digitalizacije ponuja.« Druga draž tovrstne storitve je kajpak še v tem, da ne zahteva nikakršnega ukvarjanja z infrastrukturo ali celo kakšnih zidarskih posegov, saj je treba zgolj prinesti domov napravo (v konkretnem primeru proizvajalca ZTE), ki je obenem modem in omrežni usmerjevalnik, vanjo vstaviti kartico SIM, zadevo priključiti na elektriko in začeti uporabljati. Potem sicer priporočam še prijavo v spletni vmesnik usmerjevalnika za spremembo imena omrežja, a to je že en korak naprej in o tem takrat, ko bom bolj podrobno opisal lastne izkušnje s storitvijo A1 Ultra.

Na voljo so torej štiri možnosti. Internetni del je sicer pri vseh enak. Ponuja pritočno hitrost do 300 Mb/s in odtočno do 100 Mb/s. Prvo bo mogoče, za dodatnih 5 evrov na mesec, tudi nadgraditi na 1000 Mb/s. A mogoče se je smiselno prej prepričati, da na izbrani lokaciji zadeva »leti« s 300 megabiti (pri meni po prvih testih žal ne, vendar o tem tudi več kdaj drugič). Storitev nima kakšne omejitve mesečnega prenosa podatkov. Samostojni dostop do interneta A1 Ultra net stane 27 evrov na mesec oz. 18 evrov za prvo leto in ne prinaša ničesar drugega, mogoče pa je dodatno plačevati še katero od opcij pretočnega videa (HBO Max, NBA ali Voyo). Znižane naročnine bodo deležni vsi, ki se bodo naročili do konca oktobra. Paketi s televizijo so A1 Ultra net + TV in, kot smo pri A1  že navajeni, jih označujejo z S, M in L, vsi bodo v akciji za prvo leto imeli naročnino 20 evrov. Osnovni paket vsebuje več kot 110 televizijskih programov, časovni zamik in storitev pretočnega videa Voyo. Redna cena znaša 38 evrov. Paket M za 43 evrov zvišuje število programov na več kot 190, paket L z redno ceno 53 evrov pa na več kot 240.

Pri vseh v A1 trdijo, da so na voljo brez vezave, uporabniki lahko 30 dni zadevo zastonj testirajo, za sprejemanje signala in tudi njegovo posredovanje naprej po stanovanju pa dobijo dokaj lično napravo ZTE. Ta ima med drugim tudi dva priključka za zunanjo anteno in dva ethernet za žični priklop naprav. Pred vklopom lahko naročnik na namenski spletni strani vpiše svoj domači naslov in si na zemljevidu ogleda, kje so najbližje bazne postaje, stran mu tudi predlaga, kam naj postavi modem, da bo sprejem kar najboljši. Ni pa odveč preizkusiti več mest. Tistim potencialnim uporabnikom, pri katerih bodo v A1 ugotovili, da je signal na meji, bodo ponudili drugačen komplet opreme z usmerjevalnikom Zyxel in zunanjo anteno. To je treba z dvostranskim lepilnim trakom pritrditi nekam na zunanjo stran hiše oz. stanovanja, nato pa speljati ploščat kabel skozi okno do usmerjevalnika.

Za televizijski del je mogoče, brez doplačila, dobiti zunanji sprejemnik (»box«), lahko pa se naročnik odloči, da bo gledal izključno s pomočjo aplikacije Xplore TV. Ta je zdaj na voljo tudi za nekatere pametne televizorje (Hisense, LG in Samsung), za androidne pa je še v razvoju.

Za tehnologijo 5G je bila storitev »FMS« (angl. Fixed Mobile Substitution), ki s signalom po zraku nadomešča kable, ena od glavnih obljub. Tudi zato, ker so za nova omrežja sprostili in razpisali dodatne frekvenčne pasove in tako lahko operaterji v mestih »oddajajo« na 3500 MHz, na podeželju pa na 700 Mhz. Prva frekvenca omogoča visoke hitrosti, druga pa precej daljši doseg signala. V A1 napovedujejo, da bodo s signalom 5G do konca leta pokrili 60 odstotkov prebivalstva, trenutno so nekje na 58 odstotkih, do konca l. 2025 pa naj bi dosegli 98-odstotno pokritost.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja