A1 Smart N9 – prvi vtisi
Matjaž Ropret 31. julija 2018 ob 13:15

Tuji operaterji so z njimi kar uspešni, slovenski pa so le redko poskusili prodajati telefone pod svojo znamko, pa še takrat niso dosegli kakšnih zavidljivih številk. A1 je za nov tak eksperiment vzel enega od modelov iz Vodafonovega nabora, ki so ga splovili že tudi njihovi kolegi v Avstriji. Reč se imenuje A1 Smart N9, gre danes na police in jo že imamo v rokah, da lahko povemo malo več, kaj to sploh je (in kaj ni).

Že podatek, da ga bo operater tudi v paketih z najnižjo naročnino prodajal za mesečni obrok enega evra in ostalih paketih Svobodni pa za en sam evro plačila – oboje kakopak ob dvoletni vezavi -, razkrije umeščenost tega telefona. To je brez kančka dvoma predstavnik nižjega razreda, a zanj vseeno trdijo, da presega te okvire. V to nisem čisto prepričan, ima pa nekaj dobrih in nepričakovanih lastnosti.

Reč je sicer v osnovi znana kot Vodafone Smart N9 ali tudi pod kodnim imenom VFD 720. Omenjeni operater je seveda zamenjal prvo besedo v imenu. Telefon sicer izdeluje korporacija TCL oz. njen oddelek za mobilno telefonijo TCT. Če ti te kratice ne povedo nič, lahko poskusim drugače – Alcatel. Za tem izdelkov stoji isti kitajski proizvajalec kot za telefoni nekdaj francoske znamke. V bistvu gre za model Alcatel 3, malce nižje umeščenega predstavnika te znamke kot sta 5 in 3V, ki smo ju že preizkusili. Tule pa so glavne »specifikacije« novinca:

Zaslon 5,5 palcev, 18:9, 720 x 1440, ¸IPS LCD
Procesor Mediatek 6739WA, štirijedrni, 1,28 GHz
Pomnilnik 2 GB delovnega in 16 GB shrambe + reža za microSD
Baterija 2900 mAH
Glavni fotoaparat 13 MP,  f/2.0, 1/3″, 1.12µm
Sprednji fotoaparat 8 MP s fiksno izostritvijo
Čitalnik prstnih odtisov Da, zadaj
Priključek microUSB
NFC da
Android 8.1.0, junijski varnostni popravek

Prva postavka je v bistvu kar solidna. Tako v tabeli kot tudi za oči. Mogoče privzeto ne tko zelo, toda v nastavitvah se da izbrati živahen način ali celo po svoje prilagoditi barve, kontraste in še kaj – kolikor to sam panel pač dopušča -, da postane prikaz malo manj anemičen. In ločljivost je še ustrezna za to diagonalo zaslona. Presenetljivo glasen je tudi zvočnik, zato pa frekvenčno omejen, in je tako bolj kot za glasbo primeren za govor. Prepoznava prstnih odtisov je doslej delovala brezhibno in v telefon je vgrajen nfc, zatorej je primeren za Urbano, NLB Pay in podobne plačilne sisteme. Kar telefonu definitivno štejem v plus, ker mnogi kitajski modeli še vedno izpuščajo to, vse pomembnejšo funkcionalnost.

Zelo dobra novica je tudi glede uporabljene različice Androida. Ta je namreč 8.1.0, ki je še marsikateri veliko dražji telefoni niso dobili. Upam seveda, da sledijo nadgradnje skozi življenjsko dobo izdelka – navsezadnje operater zanj daje triletno garancijo –, tako glede sistema kot pri varnostnih obližih. Ti so zdaj junijski, torej mesec za najbolj aktualnimi. Najbolj razveseljiv pa je sam izgled sistema, ki je skoraj popolnoma čist, izviren, nepreoblečen. »Stock«. Celo operaterske šare praktično ni prednaložene, zgolj aplikacija Moj A1, ki bo naročnikom tega operaterja dejansko prišla prav in bi si jo tako ali tako namestili. Nekaj je na prvi pogled zanimivih dodatkov, kot je navidezno stikalo za utišanje na zaklenjenem zaslonu.

Telefon je za današnje razmere majhen, četudi je spodaj in zgoraj kar nekaj roba in tako ni potrebe po kakšni zarezi v zaslonu. Predvsem je dokaj ozek, pa tudi pretirano debel ni. Seveda je plastičen, obod z mikro vzorcem deluje kar trdno, izdelava na mestih ni povsem prvovrstna, zadnja stran pa je sicer sijoča in zbira prstne odtise, a ne drsi.

O zmogljivostih za zdaj lahko rečem samo to, da so zadovoljive za nezahtevne uporabnike (oz. uporabnice). Brskanje po spletu gre, prav tako gledanje videov na youtubu, vendar že obračanje zaslona med predvajanjem videa da vedeti, da ta fon ni med hitrejšimi. Škoda je, da operaterska združba, ko se je pogovarjala z Alcatelom (oz. TCL-om ali TCT-jem) ni bila malo bolj ambiciozna, da bi zahtevala malce sodobnejši procesor in predvsem pomnilniško kombinacijo 3/32 GB. Tako vsak »kitajec« na prvi pogled deluje bolj sposoben poganjati več aplikacij naenkrat in kdaj tudi kakšno igro. Jasno, nima tako privlačne izvedbe Androida in poprodajne podpore. Pa vseeno, zdi se, da so morda sklenili kakšen kompromis preveč. A za dokončno sodbo bo čas čez kakšen teden.

Kakopak to še najbolj velja za fotoaparat, zdaj enega glavnih delov vsakega pametnega telefona. Morda je tu tisto odstopanje od cenovnega razreda. Vsekakor je lepo, da je mogoče tako z zadnjim kot tudi sprednjim objektivom snemati video v polni visoki ločljivosti. Samo kakšno pomnilniško kartico bo treba vstaviti za ta namen.

In še dve pozitivni lastnosti. Izhod za slušalke je prisoten, prav tako radio FM, ki je v teh časih že tudi kar reden gost. Priključek je, pričakovano, microUSB, kapaciteta baterije pa se ne zdi velika, a za to kombinacijo procesorja in zaslona bi utegnila biti zadostna. Bomo videli in poročali.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja