A1 pametni dom: Sedi, TRI!
Marjan Kodelja 11. julija 2018 ob 16:04

Pred časom sem zapisal, da je ena od možnosti, kako si bomo zgradili pametni doma, najemni model, ter da so telekomunikacijski operaterji eni od možnih ponudnikov. A1 potrjuje moje razmišljanje s storitvijo, ki so jo k nam pripeljali slabo leto po predstavitvi v sosednji Avstriji. Ni idealna, je pa morebitni začetek nekaj večjega, predvsem pa jo moramo gledati s pozicije morebitnih uporabnikov.

Najemni model je preprost in, se mi zdi, dovolj pošten. V vsakem primeru naročnik mesečno plačuje pet evrov, od nečesa operater pač mora živeti, kako visok pa je dejanski mesečni izdatek, pa je odvisno od naprav, ki si jih izbere. Te lahko plača takoj, če se veže ceneje, kot če se ne, ali pa je njihova vrednost razdeljena v mesečne zneske za obdobje dveh let. Po preteku tega ostane le gola naročnina. Na voljo so sicer trije paketi ter seznam, ki za enkrat še ni, da bi dol padli, dodatnih naprav. Osnova storitve pa je prehod, ki se na eni strani poveže v domače omrežje, na drugi pa zagotavlja povezljivost naprav prek standarda Z-wave. Namestitev naj bi bila preprosta, zato jo lahko opravi naročnik sam. Z drugimi besedami enako, kot če bi v trgovini kupili enega od začetnih paketov za pametni dom in le tega zgradili sami brez posredovanja operaterja. Temu tudi nič ne bi plačali. Treba je namreč jasno povedati, da vse, kar obljublja ponudba operaterja A1, lahko dobimo tudi “mimo” njega. Nadzor nad domom prek mobilne aplikacije, podpora pomočnice Alexe ter modularna gradnja pametnega doma. Prilagajanje sistema ljudem oziroma sposobnost umetne inteligence pa je po mojem mnenju ta hip še precenjena. A res je tudi, da bo strošek na koncu podoben in da je do neke mere elegantneje stvari prepustiti operaterju.

Od treh paketov se mi zdi še najmanj uporaben paket “nadzor (enajst evrov), v katerem je poleg prehoda le ena notranja kamera. Tako ali tako je po mojem mnenju ponudba primerna za lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah in ne lastnikom individualnih hiš, ampak če res potrebujemo kamero, s katero opazujemo svojo lastnino, je ceneje skočiti v Hofer. Vsaka tovrstna kamera, pa naj stane par deset evrov, je dovolj za vpogled prek interneta, kaj šele, če si zamislimo katero od tistih najbolj razvpitih, ki znajo celo prepoznati in pozdraviti stanovalce (na primer Netatmo). Pri cenenih je lahko vprašljiva varnost, saj gredo podatki (in video podatkovni tok) prek kitajskih stražnikov, dočim lahko pri ponudbi operaterja pričakujemo večjo raven varovanja.

Uporabnejši (in le tri evre dražji) je paket “varnost, ki poleg kamere vsebuje še kombinirano tipalo gibanja, temperature in svetlobe ter eno tipalo odprtih/zaprtih vrat oziroma okna, s katerimi pa lahko oblikujemo dokaj uporaben alarmni sistem manjšega stanovanja. Po 14 evrov na mesec prvi dve leti ter nato le še pet mesečno, pa načeloma res ni pretirano. Če je ponudba enaka avstrijski, se tudi samodejno aktivira, ko stanovalcev ni doma (zato je treba vse oziroma njihove telefonske številke vpisati v sistem). Ko bomo imeli možnost stvari preizkusiti, pa bomo lahko povedali kaj več. Ahilova peta paketa pa je enaka vsem, predvsem tistim v samogradnji. Recimo, da pride do vdora. Obveščeni smo, lahko gledamo, kaj tatovi počnejo, mi pa smo daleč. Kaj pa zdaj? Namreč, varnost je vedno večplastna in operater bi po mojem mnenju moral ponuditi dodano vrednost. V tem primeru varnostno službo, ki pride na lokacijo. To pa bi mu dalo veliko prednost pred vsemi drugimi ponudniki podobnih storitev oziroma paketov.

Še en paket je in sicer “udobje”. Tu ni kamere in tipala za vrata oziroma okno, je pa pametna vtičnica ter termostat za radiator. Ideja je, da je temperatura doma vedno takšna, kot si jo želimo, oziroma, da so luči prižgane, ko pridemo domov. Lepo in prav, vendar nimamo doma samo enega radiatorja, pa tudi ne samo ene luči.

Sicer lahko naprave dodajamo po mili volji, katere in kolikor jih potrebujemo, vendar to draži sistem v višave ter ga naredi za odtenek bolj zapletenega. Na seznamu naprav, ki jih lahko dokupimo, pa tudi ni marsičesa, kar bi bilo skoraj nujno. Na primer motorja (ali stikala) za žaluzije in videofona, da vidimo, kdo stoji pred vhodnimi vrati. Ponudba je zanimiva in do neke mere tudi cenovno primerna, vendarle za ne preveč zahtevne lastnike stanovanj. Uporabnikom, ki zahtevamo mnogo več, predvsem modularni sistem, ki omogoča avtomatizacijo vseh funkcij v hiši, pa ne toliko, kot morda meni operater.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja