Naj vas prvi del imena ne zavede. Pri Fordu vse večprostorne modele naslavljajo kot Tourneo, vendar novi Courier nima zveze s Volkswagnom kot jo ima večji, v Connecta preimenovani Caddy. Za razred manjši novinec je povsem Fordov izdelek, osnovan na SUV-jevski Pumi. Na voljo je tudi kot Transit Courier, pri čemer je Transit prav tako obče poimenovanje za gospodarska vozila pri Fordu.
Slovenski uvoznik za novega »kurirja« celo pričakuje, da lahko postane ena njihovih največjih uspešnic s približno 60 prodanimi primerki na mesec (40 + 20). »Velikoprostorci in enoprostorci so se umaknili prehitro, veliko je še uporabnikov, ki iščejo nekaj takega za zmeren denar,« je dejal direktor Summit Motors Ljubljana David Jurič. Prepričan je, da nova dvojica ponuja prostornost, praktičnost in sodobnost, hkrati pa ne žrtvuje okretnosti in simpatičnosti.
Pri slednjem mu lahko kar pritrdim, saj Courier dejansko deluje simpatično, sploh s sprednjim delom, četudi je visok (kar 1,83 m) in zadaj precej oglat (dolg je sicer 4,34 m). V Transita gresta dve evropaleti, medtem ko Tourneo ponuja 570 l prtljažnika za klopjo, ki žal ni pomična kot pri Kugi, je pa dostop do nje skozi drsna vrata enostaven. V prtljažniku so tudi priročni predali in predal za pospravljanje umazanega para čevljev. Vsem potnikom se bo zagotovo zdelo zelo zračno, kajti do stropa ostane najmanj pol metra prostora. Ker ne vozim pogosto tovrstnih vozil, sem se kljub svoji višini moral privajati pogledovanju zelo navzgor, da sem videl v vzvratno ogledalo.
Tovrstni primerki so pogosto tudi za potniško uporabo narejeni na platformi gospodarskih vozil in se jim to pozna tako v vožnji kot v videzu notranjosti in pomanjkljivi tehnološki opremi. Tu kaj takega ni zelo opazno. Podvozje se zdi lepa sinergija udobja in čvrstosti, jasno pa je, da avto ni dirkaški. V ovinkih se bo ob hitri vožnji nagibal in tudi malo silil ven, toda česa hujšega ni. Notranjost je lična, razen fizičnih gumbov za upravljanje temperature ji ne manjka prav nič, pozna se nekaj varčevanja pri izbiri plastike, a tudi tu nič dramatičnega. Končno so pri Fordu ugotovili, da imamo zdaj velike telefone, in pripravili odlagalno površine – z brezžičnim polnjenjem – ustrezne velikosti, poskrbeli so tudi za različne priključke USB, in prišli še na idejo, da bi med merilniki – popolnoma digitalnimi – in osrednjim zaslonom ponudili še mesto za namestitev nosilca za telefon. Slednjega tako ni treba nameščati na zračnike. Zaslon je sicer za današnje standarde nekoliko majhen, kar bo večina verjetno brez težav sprejela, infozabavni sistem Sync 4 pa prinaša vse bistveno s preprostim upravljanjem, le navigacija je vključena šele pri najvišji od treh oprem (Active), ki med drugim prinaša tudi aktivni regulator hitrosti in dvobarvno karoserijo z belo streho.
Motorizacija je pri potniški izvedbi omejena na eno samo izbiro z dvema opcijama menjalnika. Gre za znani litrski trivaljni prisilno polnjeni bencinski motor z 92 kW (125 KM), brez sistema blagega hibrida. Menjalnik je lahko šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni z dvojno sklopko. Cenovne razlike med njima je zmernih 1.650 evrov. Transit Courier nudi več možnosti, saj je mogoče bencinski motor dobiti tudi v šibkejši različici, denimo za nekoga, ki se pretežno vozi po mestu, na voljo pa je tudi 1,5-litrski turbodizel s stotimi »konji« in 250 Nm navora. V začetku prihodnjega leta bosta oba Courierja naprodaj še v popolnoma električni izvedbi, kot bo tudi Puma, verjetno z enakim pogonskim in energijskim sklopom. Nosilnost tega avta je 845 kg z motorjem na notranje zgorevanje in 700 kg v električni različici, vlečna zmogljivost pa 1.100 kg pri dizelskem, 1.000 kg pri bencinskem in 750 kg pri električnem. Za močnejšega »bencinarja« bi rekel, da je ravno še zadosten, zračni upor pač naredi svoje (in bojim se, da se bo pri električnem še precej bolj poznal), a za konkretnejšo potrditev bo treba avto dlje testirati. Med tokratnimi kilometri sem se tudi nekoliko lovil z menjalnikom oz. sklopko, kar pripisujem tako temu, da sem nekoliko »iz vaje,« kot tudi neogretosti avta. Proti koncu te prve vožnje sem se cukanja med prestavljanji že otresel. Vsekakor bi resno razmišljal o »avtomatiku.«
Cenik se sicer za Tournea Courier začne malo pod 25 tisoč evri, Active s samodejnim menjalnikom in večino dodatne opreme se približa 29 tisočakom. Za Transita Courier je treba odšteti najmanj dobrih 21 tisoč evrov.
Brez komentarjev