Večina trgovin Lidl po Sloveniji ima po novem na parkirišču polnilnico za električna vozila, polnjenje pa je postalo plačljivo. Slednje podpiram, ker vnaša red in odganja »zastonjkarje«, sprašujem pa se, kakšna je v resnici dodana vrednost teh polnilnic.
Ne razumite me narobe, fino je, če se da polniti avto med obiskom trgovine, v kateri smo vsaj pol ure, če ne dlje. Toda polnilnica mora biti dovolj hitra, torej z enosmernim tokom (DC) in najmanj 30 kW moči, da je v tistem času kaj učinka (15 kWh je že skoraj za 100 km vožnje, 25 kWh še za več, če denimo polnilnica deluje s 50 kW, kolikor obljubljajo dotične). Nič ne bi bilo odveč, če kakšen priključek zmore tudi več, vsaj 100 kW, za tiste, ki se jim mudi napolniti. In dobrodošlo je, če ni samo ena, z eno tako ročko. Drugače je v nakupovalnih središčih z veliko trgovinami, kjer smo lahko tudi več ur in je polnjenje z izmeničnim tokom (AC) z 11 kW ali manj povsem zadostno. Težava pri Lidlu je ravno v tem, da ima na vsako parkirišče zgolj eno polnilnico z eno ročko CCS za hitro polnjenje, pa še te v začetku ne delujejo vse s polno močjo, v Lescah je bilo med mojim preizkusom denimo največ 9 kW, manj kot z izmeničnim tokom. Poleg tega je na polnilnici še ročka za v Evropi že opuščeni standard CHAdeMO, ki ga še imajo nekatera vozila v obtoku, in priključek Type 2 za polnjenje z izmeničnim tokom (22 kW, vendar bo večina polnila z največ 11 kW, ker redki avtomobili podpirajo več), treba pa je imeti svoj kabel. Parkirni mesti, označeni za električna vozila, pa sta dve. Teoretično bi se dalo kabel, če je dovolj dolg, potegniti tudi do sosednjega, »običajnega« mesta, v kolikor je prazno, toda v osnovi je predvideno, da se hkrati polnita dve vozili. Torej so kupci soočeni z loterijo, ali bodo takrat, ko pridejo po nakupih, dejansko lahko priključili avto, še posebej na hitrejše polnjenje. Glede na obstoječe število električnih vozil na cesti, ki se bo samo še povečevalo, se mi zdi postavljanje ene same polnilnice, ki je tudi nedelujoča zunaj obratovalnega časa trgovin in na kateri kupci tega trgovca nimajo nikakršne ugodnosti (račun v aplikaciji si lahko ustvari vsakdo in za »cenejše« polnjenje mu ni treba v Lidlu kupiti ničesar), dokaj polovičarska, pretežno marketinška poteza za trkanje po prsih, kot pa nekaj, kar bi kupcem dejansko predstavljalo dodano vrednost in s čimer bi trgovec lahko privabljal dodatno klientelo.
Toda, pustimo ob strani moje pomisleke, in poglejmo, kaj se je dejansko spremenilo. Doslej je bilo polnjenje pred trgovinami Lidl zastonj, uradno sicer za kupce, vendar vsi vemo, da so tam »kampirali« mnogi, ki pri omenjenem trgovcu niso pustili niti centa, pogosto so tudi celoten čas polnjenja prebili v avtu. Toda s polnilnimi mesti je bil opremljen manjši del parkirišč ob omenjenih trgovinah. Zdaj so menda vsa, trgovec pa je uvedel plačevanje polnjenja. Slednje tako ni več omejeno zgolj na kupce, je pa časovno, kajti polnilnice delujejo zgolj v času, ko so odprte trgovine, ponekod se tudi parkirišče zapre zunaj teh obdobij.
Polnjenje je mogoče zagnati iz aplikacije Lidl Plus ali s spletne strani, kamor pripelje skeniranje kode qr na polnilnici. Plačevanje z bančnimi karticami ni mogoče. V aplikaciji je treba imeti ustvarjen uporabniški račun, vpisan domači naslov (zaradi računa za storitev) in vneseno plačilno sredstvo, ki je lahko zgolj bančna kartica, ne denimo Paypal ali kaj tretjega. Ko izberemo želeno polnilno mesto in kliknemo za začetek polnjenja, moramo v naslednjem koraku potrditi še »zadržanje sredstev« na kartici. Trgovec namreč »blokira« 45 evrov, po koncu polnjenja pa (takoj) izvede poračun in preostali znesek vrne. To je stalna praksa ponudnikov polnjenja, da se zavarujejo pred morebitnimi zlorabami.
Cena za uporabnike aplikacije je 34 c na kWh za polnjenje z izmeničnim tokom ali 45 c na kWh z hitro polnjenje (nad 22 kW) z enosmernim tokom. Ceni za plačilo prek qr kode, torej brez aplikacije, sta 40 in 50 centov na kWh. V kolikor polnilnica DC deluje počasi, kot je bilo v mojem primeru, tudi na njej zaračunajo nižjo ceno.
Brez komentarjev