KRATKI TEST Sony SRS-XG300: Kakovosten in vsestranski, ne pa najbolj ugoden
Marjan Kodelja 22. marca 2024 ob 10:04

Sonyjev prenosni zvočnik najlepše opredeljuje beseda vsestranski, saj je enako primeren za zabave na prostem kot za umirjeno poslušanje glasbe pred spanjem.

S pomladjo prihajajo časi, ko se bomo več družili na prostem in ko bodo spet do izraza prišli prenosni zvočniki različnih oblik, zmogljivosti, velikosti in cenovnih razredov. XG300 sodi med modele, ki so za marsikoga optimalne velikosti in obenem z dobrim razmerjem med težo in avtonomijo na eni strani ter kakovostjo zvoka na drugi.

Zvočni gonilniki20 mm visokotonec (2),
61×68 mm nizkotonec (2)
Frekvenčni obseg20 – 20.000 Hz
(44,1 kHz vzorčenje)
Brezžični vmesnikBluetooth 5.2 (podpora za LDAC)
Priključki3.5 mm analogni,
USB tipa A in tip C
ZaščitaIP67
BaterijaDo 25 ur (5.200 mAh),
moč 2 x 8 W
Mere318 x 138 x 136 mm
Teža3 kg
Cena220 € (Lorex)

Oblikovno niso izumljali tople vode, raje so obdržali preverjeno obliko valja z odprtinama s pasivno membrano (radiatorjem) za poglobitev nizkih tonov, obkroženima z barvnimi sijalkami (LED). Po dva nizkotonska in visokotonska zvočna gonilnika pa sta nameščena na boku, na strani s standardnimi upravljavskimi elementi. Kar je dobro vedeti, ko se odločate, kako postavili in obrnili zvočnik. Ohišje je bilo v mojem primeru »oblečeno« sivo-črno mrežasto nepremočljivo tkanino in je poleg vode odporno še proti prahu, kar se najmanj pričakuje od zvočnika, za katerega pravijo, da je uporaben na prostem. Na vrhu je še priročno držalo ter na zadnji strani pod vratci nabor priključkov. Najbolj bogat ravni ni. Poleg avdio priključka in USB tipa C je še tip A, vendar je ta namenjen zgolj polnjenju zunanje naprave. V tem primeru je seveda predvidena 25-urna avtonomija (ob izklopljenih sijalkah in funkciji megabass), kar drugače zadošča celo za do jutranjih ur trajajoče zabave, rahlo okrnjena.

Brez dvoma je najboljša »lastnost« podpora Sonyjevega kodeka LDAC. Vsaj na papirju, kajti ako nimate dostopa do ustreznega vira skladb v visoki kakovosti, od tega ne boste imeli prav veliko. V tem kodeku je kakovost zvoka celo boljša od kakovosti zapisa na kompaktnih ploščah (CD), saj nudi 32-bitni zapis (ob 96 kHz vzorčenju) glasbe in prenosno hitrost do 990 kilobitov na sekundo. Trikrat večja hitrost, kot jo dosega standardi kodek SBC (328 kilobitov na sekundo).

Glasnost zvočnika je znotraj pričakovanj oziroma omejitev, ki jih predpisujeta velikost in baterijsko napajanje. Dejal bi, da zadošča za večino dogodkov, ko bi tak zvočnik radi uporabili, za tega pa je značilno še to, da popačenje zvoka ni pretirano izrazito niti pri najvišji jakosti. Na razmeroma visoki ravni je tudi kakovost zvoka. Celo funkcija »mega bass«, običajno tovrstne zmogljivosti s poudarkom nizkih tonov popačijo ostale, me tokrat ni motila. Seveda pri pametni uporabi, takrat ko je smiselna, saj se mi zdi, da so basi že tako ali tako rahlo poudarjeni v privzetem zvočnem profilu. Zanj je zgolj eno »zdravilo«. Aplikacija Music Center dovoli oblikovanje (samo) enega svojega profila. A to je mogoče le v primeru, da jo namestite na svoj telefon. V druge namene, razen morda še za povezavo več zvočnikov, ni najbolj uporabna.

Zdi se mi, da je zven zvočnika najboljši pri okoli dveh tretjinah jakosti zvoka, ko je ta še vedno dovolj glasen, da je mogoče hkrati poslušati skladbe in se še udobno pogovarjati. Razen pri klasičnih instrumentalnih skladbah, ko se mi zdi, da je zvok premalo bogat (Wagner te običajno bolj objame z zvočnimi frekvencami), je zven drugod odličen. Zvrst ni tako zelo pomembna, saj enako dobro uživate v elektroniki, industrijskem zvoku Rammsteina ali baladah skupine The 1975. Pri prvih dveh predlagam še vklop funkcije mega bass, medtem ko jo pri pop skladbah raje izklopite.

Prenosni zvočniki sodijo med naprave, ki so občutljive na poškodbe, krajo in predvsem počasno degradacijo začetnih zmogljivosti zaradi staranja baterije. To so glavni razlogi, zakaj sam nikdar zanje ne bi plačeval preveč. Sonyjevi izdelki niso slabi, o tem ni dvoma, toda slabi niso niti izdelki konkurence, ki ob pogosto nižjih cenah nudijo podobne oziroma vsaj marsikoga zadovoljive zmogljivosti in funkcije. Tega preprosto ni mogoče (več) zanikati!

HVALIMO:

  • Ravno prav velik in težak
  • Velika baterija (možnost polnjenja telefona)
  • Razmeroma uravnotežen zvok
  • Podpora kodeku LDAC

GRAJAMO:

  • Visoka cena
  • Preveč »obdelani« nizki toni v privzetem načinu
  • Premalo glasen za najbolj bučne masovne zabave na prostem
  • Ne najbolj navdihnjena aplikacija
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja