NEDELJSKI NASVET: Zakaj je bolje kupiti cenejše kot dražje slušalke?
Marjan Kodelja 10. marca 2024 ob 06:17

Da bi uživali v dobrem zvoku in imeli na voljo najboljše funkcije, ki krasijo brezžične slušalke, oblikovane kot ušesni čepki, ni treba iz denarnice postrgati zadnjega evra. Cenejše bodo zadostovale!

Cenovne meje med dobrimi in slabimi slušalkami ni. Ne morem reči, da so vse drage odlične in vse cenejše slabe, saj se povsod najdejo bolj in manj kvalitetne. Lahko pa potrdim naslednje. Brezžične slušalke za tri stotake niso niti približno trikrat boljše od slušalk za stotaka (ali celo manj)!

Dober zvok za manj denarja

Več je razlogov, zakaj cenejše slušalke ne zaostajajo več veliko za modeli, po katerih pogosteje posegajo »avdiofili«. Glavni je verjetno napredek v oblikovanju dinamičnih zvočnih gonilnikov in uporaba novih materialov. Seveda so razlike med najcenejšimi in najdražjimi slušalkami, trdim le, da jih velika večina poslušalcev, ki prisega na sodobne glasbene zvrsti, verjetno ne bo zaznala.

Velikost gonilnikov v ušesnih čepkih je zelo različna in je pogosto v razponu od 6 do 12 milimetrov. Večji oblikujejo globlje zvok v nižjih frekvenčnih območjih, kar vpliva na njegovo splošno kakovost. Poleg tega izdelovalci vse večje vsote vlagajo v akustični inženiring. V to je vključena optimizacija oblike čepkov za izboljšanje akustike znotraj ušesa in uporaba digitalnih tehnik obdelave zvoka za izboljšanje njegove kakovosti. Posledica vsega tega je, da na trgu zlahka najdete cenovno dostopne slušalke z nadpovprečno dobrimi nizkimi, srednjimi in visokimi toni.

Nedolgo je bilo aktivno dušenje hrupa nekaj, s čimer so se ponašale zgolj najdražje slušalke. Ni več tako, čeprav je obenem res, da te pogosto še vedno učinkoviteje odpravljajo neželene zvoke. To ne pomeni, da cenejše takšne funkcije nimajo, pomeni pa, da je običajno manj učinkovita. A še vedno dovolj, da se jo splača uporabiti. Poleg tega vse pogosteje dobivajo tudi način, ki prepušča opozorilne zvoke, saj celo ušesni čepki brez aktivnega dušenja delno zvočno izolirajo poslušalca od okolice.

Celo najcenejši ušesni čepki imajo polnilno škatlico z dodatno baterijo, ki poenostavi uporabo in podaljša avtonomijo, na dotik občutljive površine za upravljanje in so na videz vse bolj očem všečni ter udobni za nošenje.

Podpora novejšim standardom

Ni nepomembno, kateri standard brezžičnega vmesnika Bluetooth slušalke podpirajo, saj je od tega odvisna avtonomija baterije, kakovost zvoka v povezavi s hitrostjo prenosa podatkov in doseg. Večina zagotavlja podporo standarda Bluetooth 5.0, nekatere celo novejše različice 5.3 (kmalu verjetno tudi 5.4). Ravno tako niso presenečenje modeli s podporo kodekom zvoka visoke razločljivosti (vsaj AAC, nekatere tudi LDAC) s cenami konkretno pod stotimi evri.

Odpornost proti vodi in prah sta naslednja pomembna tehnična podatka. Večina cenejših slušalk sicer ne bo preživela potopa v globoko vodo, a jim zato znoj in dež ne bo prišel do živega. Še ena pomembna lastnost je avtonomija. Recimo takole. Brez dušenja hrupa bo zaloga energije v bateriji čepka zadostovala za med 6 do 8 ur poslušanja z enim polnjenjem.

Zaradi poškodbe, kraje ali izgube ne bo bolela glava

Glavni razlog, zakaj so cenejši čepki boljši od dražjih, pa je pragmatičen. Ker ni nemogoče, da med vadbo ali tako iz čistega mira padejo iz ušesa, ter ker so majhni in pogosto okrogli, ni treba biti velik umetnik, da jih izgubite. Manj boli, ko izgubite nekaj cenejšega kot pregrešno dragega. A tudi, če sta skrbni in pazite, da jih ne izgubite ali poškodujete, baterija prej ali slej toliko izgubi kapaciteto hranjenja energije, da slušalke niso več resnično uporabne. Ker baterije ni mogoče zamenjati, ostane zgolj eno. Nakup novih. Ko spet pride do izraza cena.

Vse to so razlogi, zakaj so cenejše pogosta izbira, kot iščete slušalke, ki jih nameravate uporabljati med vadbo in rekreacijo. Marsikaj se lahko takrat pripeti in ko se, boste veseli, da v ušesu nimate čepkov, vrednih več sto evrov.

Naslovna fotografija DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja