Ko ga Zeus obtoži kraje »strele«, se 12-letni polbogec v družbi Atenine hčerke in satirja odpravi v podzemlje poiskati pravega tatu.
Če se komu zdi reciklaža grških bogov neposrečena ideja, ima verjetno prav. Vsi vemo, da so ponosni in (skoraj) vsemogočni prebivalci Olimpa izumrli kmalu po tistem, ko je cesar Teodozij določil krščanstvo za uradno veroizpoved v propadajočem rimskem cesarstvu. Kaj oni in cela vrsta mitoloških pošasti počno v našem času. Meduza zbira kamnite kipe, Ares se vozi s Harley-Davidsonom, furije lovijo polbogove, ki se zato šolajo v skritem internatu, po planjavah se sprehajajo kentavri, pa do Ehidne in njenih pošastih sploh še nisem prišel. Mi mitoloških bitij ne vidimo. Vidijo jih polbogovi, potomci nepremišljenega skoka človeka pod rjuhe z bogom. Da je vse skupaj še bolj čudno, so Zeus, Pozejdon in Had, sklenili, da ne bodo imeli afer z ljudmi. Za dva vemo, da sta skrenila in to je tudi povod vseh pripetljajev, ki smo jim bili pred dobrim desetletjem priča v filmih in zdaj v seriji. Pri vsem tem ne gre spregledati, da je prikaz starodavnih bogov in bitij zelo počlovečen in v duhu zdajšnjega časa.
Percy Jackson je otrok, ki se nekako ne znajde v svojem okolju. Kako bi se, ko ni čisto pravi človek. Samo pol njegovega bita je človeškega, druga polovica pripada bogovom. Ker so življenja mešanih otrok ogrožena, mu ne preostane nič drugega, kot da odide v internat za polbogove. Pravzaprav je to šola kot vsaka drugega. Z enimi se hitro spoprijatelji, z drugimi pač ne. Navidezna mirnost ne traja dolgo. Ko je slišati, da naj bi ga Zeus obtožil kraje strele, se z Annabeth in Groverjem vrne v naš svet, da bi skozi prehod v Los Angelesu vstopil v podzemlje. Tam naj bi bila strela, a tudi njegova mati.
Kdor je gledal enega ali oba filma, mu je dogajanje dobro poznano. Praktično je v seriji enaka, le da podrobnejša, saj je v osmih delih prve sezone z zgodbo filma iz leta 2010 (oziroma romana, po katerem je film posnet), avtorjem na voljo občutno več časa kot le slabi dve uri. Več časa pomeni več možnosti za razvoj likov in predvsem za prikaz obrobnih zadev, ki pa so seveda pomembne za zgodbo kot celoto. Roko na srce. Veliko se pregovarjajo ter izlivajo čustva ter strahove. Na trenutke za moj okus celo preveč, čeprav se zavedam, da je serije, kljub ameriškemu poreklu, dobronamerna in želi gledalcu vcepiti, kaj je prav in kaj ne ter predvsem sposobnost, da to sam dojame. Bogovi in pošasti niso enodimenzionalni. Zgolj neskončno zlobne ali neskončno dobre. Vedno so odtenki sivine. Naj gre za bogove, furije, Meduzo in tako naprej. Žel to hkrati pomeni, da če vas melodrama pretirano ne pritegne, potem vas zna na trenutek zagrabiti črviček dolgočasja. Še ena malenkost. Ne ubadajte se z logiko in se ne sprašujete, kako to, da so Meduza in njej podobne spake spet žive, ko so jih vendarle pobili že junaki v antiki?
Kaj: Mladinska fantazijska serija Percy Jackson in olimpijci.
Kje: Pretočnik Disney+
Ocena 4: Čeprav je film požel lepe kritike, ga »fundamentalisti« kritizirajo, ker ne sledi do pikice natančno literarni osnovi. To so zdaj s serijo skušali popraviti.
Priporočilo: Ker je deklarirana kot mladinska in ker se vse skupaj dogaja v našem času, jo zlahka in brez večjih skrbi priporočam gledalcem vseh starosti, ver in prepričanj.
Brez komentarjev