KRATKI TEST Hyundai Ioniq 6 AWD: Ekstravaganca v vseh pogledih (#video)

Pri električnih avtih se počasi sprehajamo skozi celo plejado oblikovanja, od futuristično aerodinamičnega, ki ga nihče noče, do suhoparne SUV klasike, ki jo večina razgrabi, in še marsičesa vmes, kar nas bolj ali manj uspešno nagovarja s svojo drugačnostjo.

Kakorkoli obračamo, oblikovalci so se znašli v novem peskovniku, ki omogoča drugačna pravila. Hyundai tu ni izjema in je že pri prvem poizkusu z originalnim Ioniqom poizkušal loviti ravnotežje med izgledom in aerodinamiko. Potem so z modelom Ioniq 5 poskusili pospravit SUV-ja v obliko petvratne kombilimuzine. Pri novincu Ioniq 6 so šli še korak naprej in dodatno znižali zračni upor, a obenem naredili zelo drugačen avto.

Ioniq 6 je posebnež, ki hitro razdeli publiko na tiste, ki jim je ekstravagantna zunanjost všeč, in druge, ki jim niti slučajno ni. Vmesne poti ni, celo pri Tehnozvezdju so mnenja deljena. Na hitro bi lahko zaznali podobne oblike z Porschejem Panamero, kakšen navdih bi našli tudi kje v zgodovini. Nizke, že rahlo agresivno postavljene matrične LED-luči nakazujejo športnost, ki jo poudarja še dvojni spojler na zadnjem delu prtljažnika. Kabinski del je zelo limuzinski in kot celota, če odmislimo spojler, deluje poslovno, resno. Z dolžino 4,855 metra so bili snovalci zelo velikodušni z notranjim prostorom, tako spredaj kot zadaj, a zato toliko manj v prtljažniku, kjer se mu kakšen manjši avto, kot je recimo 70 cm krajša Šoda Fabia, prav nesramno približa. Sprednji prtljažnik je sicer na voljo, a v štirikolesno gnani različici ga je celih 15 litrov, kar komaj zadošča za polnilni kabel ali kakšno drugo malenkost. Malo bolje je pri različici na zadnji pogon, kjer ga je 45 litrov, kar je v primerjavi s Teslo Y, ki ga ima 115 litrov, še vedno dokaj malo, a že uporabno.

Na zadnjih sedežih lahko kljub dvignjenemu dnu brez težav sedi visoka oseba in pri tem nima kolen v bradi. Srednji sedež se lahko spremeni v mizico in tako zadnja sedeža postaneta še kanček bolj udobna. Sprednja sedeža sta razred zase. Premikanje v vse možne smeri, vključno z ledvenim delom, vse električno seveda. Gretje, ventiliranje, spodoben oprijem na bokih, le gumba za masažo nismo našli. Osrednji del med sedežema je dokaj klasičen, z dodatnim odlagalnim prostorom pod njim in brezžičnim polnilnikom telefona, pod naslonjalom za roko se najde še klasični odlagalni prostor. Voznikov delovni prostor je sicer zelo klasično hyundajevski, a tokrat so snovalci naredili zelo dobrodošlo spremembo, oba ekrana, pred voznikom in osrednjega, so združili v enotno obliko. Izgled je za razred boljši kot v Ioniq 5, čeprav gre v osnovi za isto tehnologijo. Volan ima vse možne gumbe in še kakšnega poleg, obvolanske ročice so namenjene spreminjanju stopnje rekuperacije in še vedno pogrešamo način, da bi bila najmočnejša samodejno vklopljena že v začetku vožnje. Podobno je zoprno, da se vsakič znova ob zagonu avta vklopi tudi zoprno piskanje ob prekoračitvi dovoljene hitrosti, ki ga je tudi izklapljati

Prosojni zaslon prikazuje sliko na vetrobranskemu steklu in poleg osnovnih informacij kaže tudi stanje drugih vozil okoli našega. Na preizkusu smo imeli najmočnejšo različico, ki je imela elektronska zunanja ogledala. Na prvi pogled se sliši super, tudi integracija z zaslonoma, obrnjenima proti vozniku, ni napačna, čeprav je vsaj na voznikovi strani kot dokaj oster. Toda zmotil nas je majhen zorni kot, ki sta ga imeli kameri. Poleg tega sta zunanja nosilca zanju relativno velika. Sicer še vedno manjša kot ogledala, a smo se zalotili, da smo s kotičkom očesa gledali nanju, in nekajkrat zapeljali levo, brez da bi bili res prepričani, če je prostor. Na srečo je tu varovalka v obliki varnostnega sistema, ki začne opozarjati na vozila na boku, a vseeno je občutek rahlo nelagoden. Klasična ogledala res doprinesejo kakšen odstotek ali dva k porabi, a so zaradi širšega zornega kota veliko varnejša.

Vožnja z novincem je ena od boljših v svetu elektrike, sploh pa v svojem cenovnem razredu. Skoraj trimetrska medosna razdalja poskrbi za udobno premagovanje naših ementalskih cest, ki jih je na belokranjskem koncu več kot dovolj. Štirikolesni pogon s končno močjo skoraj 240 kW (325 KM) ter ogromnim navorom 607 Nm poskrbi za pospeševanje do 100 km/h v 5,1 s, kar je morda še bolj pomembno, moči ne zmanjka do elektronske blokade pri 190 km/h. Najbolj zanimivo pri tem je, da avto sploh ne daje občutka agresivnosti, ampak udobja. Čez ovinke se kljub teži dveh ton in še malo pelje kot po tirnicah, brez siljenja na nos ali odnašanja zadka, preprosto ubogljivo sledi premikom volana in zadani smeri vožnje. Temu primerna je tudi poraba, ki nam jo sicer uspelo spraviti pod 18 kWh na 100km, a vseeno bi pri količniku upora Cd 0,21 pričakovali bistveno nižjo številko. Še posebej na avtocesti, kjer je neprestano silila nad 20 kWh na 100 km. Baterija z neto kapaciteto 74 kWh bi kljub vsemu morala brez večjih težav zdržati vsaj 400 km ali 350 km izključno po avtocesti, voznik z lažjo nogo pa bi moral doseči tudi preko 500 km, preden bi moral znova polniti. Ioniq 6 ima seveda trifazno polnjenje z 11kW na izmeničnem toku ter hitro polnjenje z največ 233 kW. Matjažu je uspelo polniti na začetku celo z 235 kW, proti koncu pa z okoli 140 kW, kar so odlične številke. Ali povedano drugače, v natanko 17 minutah se avto napolni od 10 na 80 odstotkov, kar je čas za hitro kavo ali daljši obisk straniščnih prostorov. Če dodamo še doseg med 400 in 500 kilometrov, je to razdalja, po kateri se vsak pameten voznik ustavi za več kot le 15 minut, in tako se tista razlika, ki jo še opravičujejo ljubitelji žlahtne dinozavrske kapljice, izniči.

Ioniq 6 je eno od boljših vozil, ki smo jih preizkušali v zadnjem času. Dobro uravnotežena moč in vozne lastnosti na eni strani ter udobje, izdelava in ultra hitro polnjenje na drugi strani ga naredijo spodobnega tekmeca modelom vodilnih znamk, vključno s Teslo. Za resno tekmo mu manjka le še malo več prtljažnega prostora, kajti vse ostalo ima, a če slednjega ne rabite, je vsekakor avto, ki se ga splača vzeti v razmislek.

HVALIMO:

• Edinstvena oblika (zajemo inspiracijo v preteklosti, toda česa drugega pobodnega ni)
• Večinoma izvrstna tehnologija
• Eno najhitrejših polnjenj med vsemi električnimi avtomobili
• Udoben in prepričljiv potovalnik

GRAJAMO:

• Edinstvena oblika (marsikomu verjetno zares ne bo všeč)
• Nekoliko visoka poraba (še posebej glede na aerodinamično obliko)
• Nadležno piskanje asistenčnih sistemov
• Premajhen prtljažnik glede na dolžino vozila