Z nakupom robinzonske baterije lahko še malo počakate

Letošnji sejem IFA so preplavile take in drugačne prenosne polnilne postaje, prav tako zdaj oglasi zanje skačejo z vseh kotičkov družabnih omrežij. Ne vem, kaj naj si mislim ob tem. Ali se te naprave tako noro dobro prodajajo, da se jih splača masovno promovirati, ali pa gre za mučenje z dvigovanjem interesa za dokaj drage izdelke. Mislim, da se splača še malo čakati na nižje cene.

Baterije, primerne za napajanje kakšnih vrtnih naprav, zunanje polnjenje računalnikov, telefonov, zvočnikov in drugih pripomočkov, kot nadomestilo za »podaljšek« ali nasploh rešitev na lokacijah, kjer električne energije ni (na vikendu, osamljenem prostoru za piknik, »sredi ničesar«), so doživele racvet. Ponudba je obširna, vsaj glede znamk, kajti same polnilne postaje oz. mini »elektrarne« – električno energijo namreč lahko proizvajajo iz sončnih celic – so si dokaj podobne. Če ne toliko po videzu, pa zagotovo po lastnostih, priključkih in nasploh tem, kar omogočajo. Odločiti se je zgolj treba, ali poseči po dražji ene od uveljavljenih znamk, kot so Bluetti, Ecoflow in Jackery, ali malce tvegati s katero od manj znanih, denimo Flashfish, Fossibot, Oukitel ali VTOMAN.

Cenovna razlika med prvimi in drugimi je za približno razred kapacite in/ali vrsto baterije. Če pri prvih za cca tristo evrov dobite manjšo kapaciteto, do 300 Wh, z nekaj sreče okrog 500 Wh, in praviloma klasično litij-ionsko baterijo, pri drugih dobrih 500 Wh ni neobičajnih in prav tako ne baterija LFP (litijev železov fosfat), ki je boljša glede polnjenja do stotih odstotkov in nevarnosti za vžig (ki je skorajda ni). V splošnem še vedno velja, da znesek v evrih kar dobro odraža kapaciteto v vatnih urah (denimo tisoč evrov za tisoč vatnih ur oz. eno kilovatno uro). Popusti, ki jih oglašujejo pogosto, to znižajo za kakšnih dvajset odstotkov.

Podrobneje sem o teh baterijah pisal v članku za portal Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav, zato vabim k branju, da se ne ponavljam.

Pri celotni zadevi se mi zdi pomembno predvsem dvoje. Ali tako pripravo potrebuješ in ali si jo (že) pripravljen plačati. Zanesljivo neobhodna in prava odrešitev je za vse tiste, ki se pogosto podajajo na predele brez električne napeljave, bi pa tam radi vsaj kaj napolnili, ali pa mogoče še poganjali kakšno orodje, avtomat ali kaj drugega. Polnilni pa bodo baterijo seveda s povezanih sončnih panelov. Z dokaj prostorninsko vzdržno baterijo, sicer lahko kar težko, nadomestijo velik, ropotajoč in smrdeč naftni generator (»agregat«), ki seveda ima svoje prednosti, a tudi očitne slabosti. Za tovrstne uporabnike cena ne igre bistvene vloge, pomembno je, da imajo elektriko.

Po drugi strani pa smo vsi tisti, ki bi to imeli bolj za »igranje« in malce večjo priročnost, v drugačnem položaju. Se splača odšteti več sto evrov zgolj zato, da poleti okrog hiše ni treba vleči kabla za napajanje tega ali onega ali da je elektrika na kakšnem pikniku? Zelo verjetno ne, tudi ekološki vidik pri tem ni povsem zanemarljiv, saj kupovanje nečesa, še posebej pa baterij zgolj zato, ker se nam zdi fino, ni najbolj okolju prijazno. Skoraj zagotovo bodo cene v prihodnje padale in zelo bom presenečen, če bodo prenosne postaje pomladi, ko se bo približeval čas njihove uporabe (za zimo jih res rabi malokdo), dražje, kot so zdaj. Verjetno tudi občutno cenejše še ne bodo, zato bo mogoče treba vsaj še eno sezono »shajati« s klasičnimi prijemi. V kolikor pa se bo začel nakazovati kakšen drugačen trend, bo mogoče čas za spremembo nasveta.