Več varnosti, a tudi potencialnih kritičnih točk zaradi umetne inteligence

Matjaž Ropret • 11. julija 2023 ob 10:38

Skupaj z vzponom umetne inteligence (UI) se na lestvici prioritet med vodilnimi v podjetjih proti vrhu pomika skrb za informacijsko varnost. Stvari so bistveno bolj prepletene, ko bi mogoče mislili na prvi pogled.

»Medtem, ko je vznemirjenje zaradi hitro razvijajočih se tehnologij očitno, se uprave tudi vse bolj zavedajo nevarnosti, ki jih tovrstne rešitve prinašajo,« navaja poročilo o kibernetski varnosti Centra za ekonomske in poslovne raziskave Cebr, ki so ga v osmih državah opravili za Mastercard. UI po eni strani prinaša mnoge možnosti za razvoj in poenostavitev poslovanja, hkrati še večje uvajanje tovrstnih informacijskih tehnologij pomeni nova potencialna polja ranljivosti sistemov in točk, ki zaradi pomembnih podatkov zanimajo napadalce, toda prav umetna inteligenca je tudi vse pomembnejši vidik pri zaznavanju potencialnih varnostnih groženj. Brez njenega vpeljevanja, tako na strani obdelovanja podatkov in pomoči pri »dolgočasnih« opravilih, kot na strani zagotavljanja kibernetske varnosti s čim bolj zgodnjim in zanesljivim odkrivanjem poskusov napadov, ne bo šlo več, še posebej v velikih podjetjih.

Ni sicer nujno, da sama uvedejo UI v vse svoje sisteme, zanašajo se lahko tudi na zunanje ponudnike. Za kibernetsko varnost ti lahko zelo dobro poskrbijo, pri čemer morajo biti podjetja pripravljena na pošteno plačilo tovrstnih storitev. Kar 85 odstotkov odgovornih za to področje je v anketi odgovorilo, da bi njihovim podjetjem koristila zunanja pomoč pri vpeljevanju tehnologij z umetno inteligenco ter za upravljanje digitalne identitete in varne uporabe programskih vmesnikov za dostop do podatkov (API-jev). Slednji so še posebej pomembni pri omogočanju odprtega bančništva, a tudi na drugih področjih, v prihodnje bo denimo vse bolj pomembno gostovanje na polnilnicah za električna vozila različnih ponudnikov z eno kartico oz. aplikacijo.

Po navedbah omenjenega poročila je svoj proračun na kibernetsko varnost v zadnjem letu dvignilo kar 88 odstotkov podjetij Avstraliji, Braziliji, Indiji, Nemčiji, Savdski Arabiji, Veliki Britaniji, Združenih arabskih emiratih in Združenih državah Amerike, te države je namreč zajela raziskava. Povprečno zvišanje izdatkov za zagotavljanje varnosti omrežij in podatkov je znašalo 4,5 odstotkov in se bo letos ter prihodnje leto še povišalo na 6,2 odstotka. Ob upoštevanju inflacije in draženja tako naprav kot storitev to morda ni tako veliko, kot deluje na prvi pogled, a vendarle kaže na dejstvo, da se odločevalci zavedajo pomembnosti tematike in ohranjajo najmanj enako stopnjo vlaganj v čim večjo kibernetsko varnost.

K temu pripomore več dejavnikov. Obseg in intenzivnost groženj se neprestano povečujeta. Kot izhaja iz poročila, je povprečen vdor v omrežje podjetja v lanskem letu pomenil 4,35 milijona dolarjev (3,96 milijona evrov). Zagotovo k tej številki bistveno prispevajo določeni večji in zelo dragi napadi, vendar nobeno šifriranje računalnikov v podjetju z izsiljevalskimi virusi ni poceni, prav tako lahko veliko škodo predstavljajo ukradeni dokumenti in druge informacije, nedelovanje sistema ali že samo odpravljanje težav.

Kibernetska varnost je za velike trgovce in finančne institucije že postala področje, na katerem so najbolj pozorni oz. se najbolj bojijo različnih tveganja. Bolj kot geopolitičnih pretresov ali ekonomskih izzivov (kot nazadnje visoka inflacija). Pri zagotavljanju varnosti v posamezni organizaciji je podobno kot doma. Varovane morajo biti vse točke, kjer lahko kdo (nepooblaščeno) vstopi, kar si lahko predstavljamo kot okna in vrata, le da gre tukaj za dostop do podatkov prek vmesnikov in podobnega. Zaposleni imajo »ključe« oz. biometrično vstopajo v sisteme, zato je pomembno upravljanje digitalnih identitet. Tretja komponenta pa so alarmi, sprotno in neprestano sporočanje morebitnih zaznanih nepravilnosti in sumljivih dogajanj, ki morda zahtevajo dodatno ukrepanje. Na vse to morajo biti podjetja in njihovi zaposleni pripravljeni.