Kocine so mi šle pokonci, ker v največji gonji proti piratom Partis nikdar ni bil na tnalu represivnih organov. Tako dobro je bil zasnovan. Bo podobno s portalom, ki ga je nasledil, in zakaj sem vse bolj prepričan, da bi bili brez piratske strani na slabšem?
Ni mu sodila »čakija«. Partis se je poslovil zaradi požara na strežniški farmi, po katerem ni bil več isti, ter prezgodnega odhoda lastnika in glavnega programerja v večna lovišča. Dozdevalo se mi je, da ne bo ostalo pri tem. Slovenci imamo radi zastonj kosila. Glede tega ni nobenega dvoma. Obenem sem pred leti že izustil, da je piratiziranje tudi odziv na pomanjkljivo, predrago in neprilagojeno ponudbo! Ekipa se je zatorej preselila na Infire. Na tej točki bi zlahka zaključil. Morda z »živeli so srečno do konca svojih dni.« Ne bom! Še nekaj nameravam povedati!
Čeprav imam dostop do štirih pretočnikov, moram občasno, da spišem recenzije, poseči po nelegalni metodi. Največkrat je to medijski prevajalnik Kodi s primernim vtičnikom, ki najde iskano vsebino na omrežju torrent in le to predvaja na napravi kot pretočni video. Ne ljubi se mi datoteke najprej prenesti na računalnik in jo nato še pogledati. Toda marsikomu je zadnje bližje in še manj težav je s podnapisi. Infire je nov portal, nova zgodba. Zahteva registracijo, prenosa računa iz Partisa ni, in tudi vsebin je za enkrat manj. Verjamem, da dolgoročno s tem ne bo večjih težav, kajti vrabčki na žici mi čivkajo, da piratsko podzemlje ni zamrlo. Ko si enkrat notri, ugotoviš, da je okolje domače in poznano ter omogoča takojšni prenos iskanih vsebin. Ker imaš primernega odjemalca že nameščenega, niti tega ni treba storiti. Vstopi torej v trgovino z bomboni in se začni prenajedati.
Korporacije igrajo na igro moči. Tako bo, kot bomo mi rekli, ali pa … Nikdar tega ne bodo izustili, a je jasno, da miselnost izžareva iz vsakega njihovega sporočila. Ker po domače razumejo samo »gajžlo«, sem bil malce presenečen, da v predlogu novega zakona ni zapisana zahteva, da morajo ponudniki pretočnih storitev na tak ali drugačni način omogočiti spremljanje v maternem jeziku. Zakon jih samo poziva, milo prosi, naj to storijo. Seveda bodo. Ni dvoma. »Ko bo na vrbi raslo grozdje«.
Da jih v karkoli prisilimo, je potrebna trpežna gajžla, tista piratska. Večkrat sem se hudoval nad ponudniki pretočnih vsebin zaradi načrtnega zanemarjanja mojega jezika. Neumno, ne samo neprimerno, je, da sem prisiljen gledati Netflixove vsebine z angleškimi ali hrvaškimi podnapisi. Brez ne gre, kajti potem se hitro zasliši in kakšnega oddaljenega kota stanovanja, »stišaj glasnost«. Ubogam, ker moram, a potem je težje razumeti, kaj oni na zaslonu govorijo. To še zdaleč ni edini razlog. Čemu bi bile pretočne vsebine v boljšem položaju, kot so televizijski programi in kino operaterji. Normalno je, da vsebine poslovenijo. Morali bi jih tudi Netflix, Disney+ in kompanija. Vsa čast onim, ki to počnejo. Applu, HBO-ji in Skyshowtimu.
Pojdimo torej k bistvu. Tja, kamor pes taco moli. Obnašati bi se morali arogantno, zahtevati pravice in zagroziti, da bomo drugače odpovedali naročnino. Bojim se, da je hipotetično. Pa vendarle sem prepričan, da bi se ponudniki še kako zamislili, ko bi preko noči v majceni državici izgubili naročnike in bi globalni mediji pisali, prepričan sem, da bi, zakaj se je to zgodilo. Nihče od odgovornih ne bi zamahnil z roko in hitro bi se premaknilo na bolje. Saj pravim. Uporabimo gajžlo, in se naslonimo na pirate, da ne bomo preveč odrezani od inflacije vsebin.
Zakaj že ne? Če se lahko oni obnašajo, kot se, potem se dajmo še mi. Vsaj nekdo doma bo imel nekaj od tega. Lastniki novega portala, ki je nedvomno eden bolje obiskanih v Sloveniji.
Lep članek
Lp, osebja infire