V Ljubljani se je ta konec tedna pripetil Game Gang Show, zvrst dogodka, ki bi ga z veseljem obiskal večkrat na leto!
Bo kar držalo, da se v igričarski industriji letno zavrti nič koliko denarja in da so videoigre silno zabavne, o čemer se je zlahka prepričal vsak. Sam pa si težko predstavljam tovrstna srečevanja brez retro iger ter gameboya, IBM-ove osebne mašine z Doomom in druge »stare šare«, ki prikliče spomine in predvsem nasmeh na usta malce starejših. Mladci so se kakopak raje zapodili proti gejmerskim setupom s streljačinam, fortnitom in simulacijam dirkanja. Zdi se mi, da so poslednje najbolj zanimive ravno onim brez vozniškega izpita. Obenem so znalci, razvijalci in direktorji vse skupaj izkoristili za manjšo gejmersko konferenco. Kdor je želel, je spodaj poslušal njih in izvedel marsikaj iz drobovja industrije, medtem ko je velika večina sedela zgoraj pred velikim odrom, na katerem so se spopadli naši vrli e-športniki. Se pravi. Lahko si gledal, se preizkusil ali kaj dobrega kupil.
Game Gang Show je potekal v organizaciji Big Banga in agencije Sport Media Focus.
Tudi zato je šlo. Oziroma gre. Tozadevni dogodki so vedno mesto, kjer najdeš nujen gejmerski dodatek ali celo dokončno dojameš, da tvoja oprema kliče po zamenjavi. Igre so vse bolj zahtevne, zato pride čas, ko je treba zamenjati konzolo, namiznik ali prenosnik. Marsikaj si lahko opazil po kotičkih, toda za moj okus najbolj celovit je bil prikaz legionarjev (računalniki Lenovo Legion). Dopuščam sicer, da me niso pritegnili toliko računalniki kot avto za driftanje.
Trdim, da so gejmerski računalniki, ene ali druge zasnove, popolni za celo vrsto poklicev. Programerje, razvijalce, oblikovalce in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ustvarjanjem v digitalnem okolju in se vsaj občasno ne otepajo igranja dobrega »špila«. Na takšnih dogodkih pa se zlahka prepričaš, ali zadostujejo tvojim potrebam. Ničesar zmogljivosti ne potisne do krajnih meja tako dobro kot ravno videoigre.
Da ni šlo zgolj za prodajni dogodek, so poskrbela podjetja in organizacije, ki jim trgovska žilica ni glavno v poslovni viziji. Računalniški muzej je poskrbel za prikaz, kakšne so bile igre in mašine nekoč, drugi so kazali, kaj vse je mogoče narediti pametnega na področju robotike s cenovno dosegljivimi mikro krmilniki, kartičnimi računalniki ali celo Lego kompleti. Tam so bili tudi razvijalci. Verjetno z željo mladcem, ki so bili v veliki večini, če zanemarim obvezno spremstvo staršev, približati razburljivi svet programiranja in oblikovanja iger.
Kdor je želel, se je na nekaj mestih seznanil z navidezniki (beri očala navidezne resničnosti), čeprav tovrstne igre niso bile v ospredju. Metaverzum sramežljivo dela prve korake. Dobro je videti, da se na razvoju vsebin, brez katerih navidezna resničnost nima smisla, dela tudi pri nas. Takšne igre bodo nekoč morda prevladujoče, toda dogodki, kot je Game Gang Show, kažejo, da so za zdaj v osredju še vedno običajne, ki jih lahko igramo doma brez potrebe po zapletenih dodatkih.
Manj kot sem pričakoval, je bilo poudarka na mobilnih igrah, čeravno ni skrivnost, da jih daleč najbolj pogosto igramo. Zato me je presenetilo, da so bila od podjetij, ki so neposredno ali posredno povezana z njimi, prisotni zgolj Outfit 7, Samsung s telefoni in Telekom Slovenije. O drugih izdelovalcih in operaterjih tokrat ni bilo ne duha ne sluha (ali pa sem jih spregledal)!
Brez komentarjev