Renault Zoe je zaključil prodajno pot v Sloveniji. Na voljo so zgolj še tisti primerki, ki so ostali v zalogah trgovcev, novih naročil v tovarno ne oddajajo, avta ni več v ponudbi, tudi z Renaultove spletne strani v slovenščini so popolnoma zbrisali kakršne koli sledi o tem avtu. Škoda, kajti z drugačno opremsko in cenovno politiko bi bil, v to sem prepričan, lahko ta elektro pionir še vedno uspešen.
Za umik tega modela se je odločil uvoznik, podjetje Grand Automotive, ki je lani prevzelo podružnico Renault-Nissan v Sloveniji. Kakšnega drugega električnega, s katerim bi nadomestili »ukinjenega«, ni. Bodo pa začeli prodajati različico malega gospodarskega vozila Kangoo z motorji na notranje zgorevanje, potem ko je nova generacija nekoč izjemno priljubljenega vozila prišla v prodajo zgolj z električnim pogonom. Baterijska tako v Renaultovi ponudbi ostajata Twingo e-tech electric in Megane e-tech electric. Proizvajalec pripravlja naslednika modelov Zoe in Twingo electric, z znamenitimi oznakami 4 (»kartca«) in 5 (»petka«), vendar ju bo predstavil šele čez dve leti ali morda enega prihodnje leto, vsekakor nobenega ne bo v prodaji pred l. 2025. Niti priključnih hibridov ta čas v Sloveniji ni v ponudbi. Tako znamka, ki se je ena prvih podala na pot elektrifikacije, trenutno kot da ne ve, ali bi šla resno v to ali ne. Nedavno predstavljeni Austral je denimo pripeljal z izbiro bencinskega in hibridnega pogona, enako bo veljalo za prihajajoči novi Espace (ta bo v bistvu povečani Austral). Medtem ko je električni Megane sicer dober avto, vendar mnogo predrag, Twingo pa nudi doseg, primeren pretežno za mestno uporabo, in dokaj zastarelo tehnološko (in tudi siceršnjo) zasnovo.
Po več konceptnih vozilih je Renault serijski model Zoe predstavil na ženevskem avtomobilskem salonu 2012, torej pred skoraj natanko enajstimi leti. V prodajo je prišel slabo leto kasneje in tudi takrat imel zelo malo električne konkurence (bolj ali manj le Nissana Leaf iz istega koncerna in BMW i3, ki pa je nastopal v povsem drugem cenovnem razredu). Zato je tudi hitro postal najbolje prodajani baterijski avto. Na začetku je premogel dokaj majhno energijsko zalogo (22 kWh), toda za »mestno« vozilo vendarle uporabno. L. 2016 je pridobil precej večjo baterijo z 41 kWh, »druga« generacija (ki je v resnici bolj druga prenova oz. s tujko facelift izvirnika, še posebej strukturno) je nato konec l. 2019 prinesla povečanje na že zelo spodobnih 52 kWh, sploh za tako velikost avtomobila, in tudi precej tehnoloških novosti. Toda že takrat, čeprav so v Renaultu govorili, da želijo ostati na prvem mestu, so se nakazovale potencialno usodne slabosti, poleg tega je konkurenca postajala bistveno ostrejša, čeravno je električnih »malčkov« še zdaj dokaj malo.
Kot zdaj že zelo dobro vemo, velikost avta v električni dobi ne igra glavne vloge. Sploh ne pri ceni, to narekuje kapaciteta baterije, in zaradi slednje Zoe v zadnji izdaji ni bil ravno poceni, vsekakor objektivno predrag za nižji razred. Vendarle govorimo o vozilu Cliovega razreda, samo z malo drugačno, rahlo enoprostorsko obliko in malenkost večjim prtljažnikom. Podobno žal velja za Megane e-tech electric, saj so za enako denarja na voljo bistveno večji avtomobili (npr. Tesla Model Y ali Kia Niro EV).
Težavo s ceno je pri modelu Zoe potencirala skopa oprema v srednjem oz. v kombinaciji z močnejšim motorjem (100 kW namesto 80 kW) izhodiščnem paketu, a niti najvišji ni imel vključenega vsega nujnega, ob tem, da mnogi sodobnejši avtomobili, tudi Megane e-tech electric, na svojih seznamih ponujajo še marsikaj, česar v Zoe sploh ne vgrajujejo. Takole sem zapisal v testu maja 2021: »Za samodejno klimatsko napravo, kamero za vzvratno vožnjo IN parkirna tipala, zatemnjena zadnja stekla in električno nastavljiva zunanja ogledala je treba izbrati za 1700 evrov dražji paket Intens. Pa še pri njem doplačati samodejno zaviranje v sili s prepoznavo peščev in kolesarjev, ogrevanje sedežev in volana in hitro polnjenje z enosmernim tokom.«
Hitro polnjenje s 50 kW na polnilnicah z enosmernim tokom (priključek CCS) bi se morda celo dalo pogrešati, na postajah z izmeničnim tokom se Zoe lahko polni s kar 22 kW, a glede na doseg s tem avtom niso izključeni daljši izleti, in takrat možnost petdesetih kilovatov lahko pride prav. Pa tudi ta hitrost je za današnje razmere v bistvu počasna.
Omenjeno nujno doplačilo za samodejno zaviranje v sili pa je med drugim botrovalo oceni nič zvezdic na preizkusnem trku EuroNCAP. Razlogi so bili sicer tudi v nespremenjeni strukturi karoserije vse od prve generacije naprej in v zmanjšanih stranskih zračnih vrečah. Po tem fiasku so omenjeni asistenčni sistem vendarle vključili v serijsko opremo, toda prepozno.
Zoe je (bil) simpatičen električni avto z lepim dosegom in spodobno prostoren za svojo velikost, toda z nekaj napakami, ki pa niso bile neodpravljive. Nujno bi morali zamenjati sprednje sedeže, ki niso bili nastavljivi po višini in niso ponujali dovolj opore, ter poskusiti zadnjo klop spustiti nekoliko nižje. Vgraditi nekaj več sodobne opreme (manjkal je tudi radarski tempomat!), se še malce poigrati z nastavitvami podvozja ali njegovimi gradniki, da bi bil avto manj nervozen čez drobne grbine in neravnine, predvsem pa prilagoditi ceno oz. spremeniti pakete opreme. Žal proizvajalec ni storil nič od tega, uvoznik pa se je odločil, da se s tem modelom ne splača več truditi. Podobno kot Leaf se tako tudi Zoe poslavlja po dveh generacijah in hkrati kaže, da v svetu električnih vozil ni dovoljeno nikakršno spanje na lovorikah.
Brez komentarjev