Mita, da imamo premalo električne energije za polnjenje vozil, ni težko zavrniti

Eden od argumentov proti elektrifikaciji je slišati takole. Jedrska elektrarna v Krškem ima moč slabih 700 megavatov, kar pomeni, da lahko sočasno na hitrih polnilnicah z močjo 100 kilovatov polni samo sedem tisoč vozil. V Sloveniji pa jih je registrirano več kot milijon. Z drugimi besedami. Nikoli se ne bomo vsi vozili na elektriko. Kar seveda ni res!

Velike težave bi imeli, če bi se preko noči vsa obstoječa vozila spremenila v električna. A ravno zaradi tega bo prehod postopen in bomo imeli dovolj časa za prilagajanje oziroma gradnjo infrastrukture. Morda tudi novih elektrarn. Toda na fenomen porabe električne energije moramo gledati iz več zornih kotov. Ne izključno preko nazivnih polnilnih moči, velikosti baterij in hipotetične porabe pri sočasnem polnjenju vseh obstoječih vozil.

Eden od podatkov, ki jim moramo ravno tako upoštevati, je število prevoženih kilometrov. Vzel sem statistične podatke iz leta 2021, čeprav smo se zaradi pandemije vozili manj kot leta 2019. A ker je razlika samo 12 odstotkov, ne vpliva veliko na moj izračun. Poglejmo podatke. Takrat je bilo registriranih približno 1.189.000 vozil, ki so v celem letu po slovenskem cestnem omrežju prevozila nekaj več kot 15 milijard kilometrov. Vsako v povprečju dobrih 12 tisoč kilometrov oziroma slabih 35 kilometrov na dan. Kar pomeni, da so na dan vsa registrirana vozila prevozila malo več kot enainštirideset milijonov kilometrov. To pa je mera, ki jo lahko pretvorimo v porabljeno električno energijo.

Število prevoženih kilometrov vseh avtomobilov na dan delimo s 100, da dobimo podatek v stotinah in zmnožimo s povprečno porabo električnega vozila, ki sem ga postavil dokaj visoko. 22 kilovatnih ur na sto kilometrov. Tako sem dobil porabo dobrih 9 gigavatnih ur na dan. Veliko? Zagotovo. A ne nedosegljivih.

Jedrska elektrarna Krško na leto zagotovi približno 20 odstotkov električne energije Slovenije. Dnevno proizvede 16 gigavatnih ur, kar je skoraj polovica več, kot bi jo na dan porabila osebna vozila. Če bi jih bilo toliko kot danes in bi na dan prevozila približno enako kilometrov.

Trditev iz uvoda o številu sočasno priključenih vozil velja in pomislek ni čisto iz trte izvit, toda hkrati povprečno število prevoženih kilometrov posredno dokazuje, da ne bomo vsi vozil polnili vsak dan in verjetno tudi ne bomo imeli popolnoma prazne baterije na začetku polnjenja. Statistika seveda ne rešuje težav s polnilno infrastrukturo. Špic, ko bo energijo potrebovalo sočasno več vozil, kot običajno, voženj na daljših razdaljah in podobnega. Toda obenem kaže, kakšna je dnevna poraba ob upoštevanju trenutnih podatkov o prevoženih kilometrih in številu registriranih osebnih vozil. Če bi bila vsa vozila leta 2021 električna, bi na dan porabila 55 odstotkov dnevne proizvodnje jedrske elektrarne Krško oziroma dobro petino (polovico proizvodnje dobi Hrvaška) povprečne porabe električne energije v Sloveniji na dan. Kar pa ni tako zelo veliko oziroma ne toliko, kot svarijo nekateri. Zaradi električnih vozil zagotovo ne bo treba zgraditi desetih novih nukleark ali česa podobnega.

Naslovna fotografija: DepositPhotos