Hisense 65U8HQ: Že nekaj časa me niso spreletavali takšni vroče-hladni občutki

Pomislekom glede dizajna, mamutske teže in nedoseganja potenciala kakovosti slike navkljub, bo težko za dobrega jurja najti boljši televizor z osvetlitvijo mini-LED in s tolikšno diagonalo!

Ne vem, kakšno je uradno stališče kitajskega podjetja Hisense, toda zaradi mnenja enega tukajšnjih predstavnikov sem ob neki prilegi ostal odprtih ust od začudenja. Čeprav imajo v ponudbi televizorje OLED, je zanj tehnologija suha veja zaslonske evolucije. Stavi namreč na mini-LED, ki naj bi, vsaj on je takšnega mnenja, dvignil zaslone LCD najmanj na raven zaslonov OLED in hkrati izničil njihove slabosti, v prvi vrsti manjšo svetilnost in morebiti krajšo življenjsko dobo zaradi staranja pik. Ne strinjam se z njim. Zame in še za marsikoga je mini-LED verjetno krajna evolucija »tekočih kristalov« in nikakor ne ena od zaslonskih tehnologij prihodnosti. Priznam pa ji potencial. V teoriji, redkeje za zdaj v praksi, omogoča dostopnejše cene zaslonov s kakovostno sliko in zelo velikimi diagonalami!

Slika in zvok na zelo visoki ravni (test na kratko)

Tehnologija kvantnih pik nosi levji delež lepih in živih barv, medtem ko 10 tisoč majhnih svetečih diod v 156 neodvisno krmiljenih območjih v ozadju poskrbi za globoko črno in boljše kontrastno razmerje. Televizor obenem nudi visoko svetilnost, posledica katere je najmanj soliden prikaz slike visokega dinamičnega razpona (HDR) v nezasenčeni sobi oziroma ob dnevni svetlobi. Kakovost slike sicer ni popolna. Nekaj težav mu povzroča prikazovanje hitrega gibanja in občasno pretirano zamegljeni temni deli prizora.

Zvok je njegov naslednji veliki adut. Najprej sem bil nad kakovostjo sicer razočaran, toda izkazalo se je, da ni bil kriv televizor, temveč digitalni sprejemnik, ki sem ga nanj priključil. Posledica nadpovprečno debelega ohišja je več vgrajenih zvočnikov, od katerih večina »strelja« naprej in dva nazaj, kar ustvari dovolj glasen in prodoren zvok. Česar se boste razveselili vsi, ki bi radi dober zvok in obenem ne mislite denarja zapravljati za zvočno letev.

Veliko manj me je navdušil dizajn. V sodobnem okolju je oblika ravno tako pomembna kot lastnosti, ki vplivajo na kakovost zvoka in slike. Pri tem televizorju preprosto ne vidim sodobnih oblikovalskih pristopov, prej nekakšen retro dizajn, ki mi ni najbolj všeč. A to je moje mnenje, saj je estetika subjektivna kategorija. Masa in debelina pa nista. Plastično ohišje je namreč za sodobni televizor, ki ne sodi v najnižji cenovni razred, konkretno debelo in težko. To seveda ne pomeni, da odsvetujem obešanje na steno. Le močnejše in večje vijake bi izbral.

Tehnični podatki:

Robustna izdelava

Čeprav je na videz bolj podoben televizorju srednjega cenovnega razreda, kot nečemu, kar je pravzaprav v vrhu ponudbe, stojalo ne zaseda veliko prostora, zato bo televizor zlahka našel mesto na ožji polici, vse dokler ne bo težav povzročala relativno velika teža. Nekatero cenejše pohištvo ima namreč izredno omejeno nosilnost, ki jo masa televizorja močno presega. Druga »težava« je dokajšna debelina ohišja, ki je verjetno posledica tehnologije osvetlitve mini-LED. Če je to cena za najboljše na področju zaslonov na tekoče kristale (LCD), potem jo bo marsikdo z veseljem plačal. V videzu izstopa še debelejši rob pod zaslonom z zvočniki, ki ga prekriva tkanina. S tem daje videz, kot bi bil opremljen z zvočno letvijo. Podrobnost, ki vam je všeč, ali pač ne.

Televizorju je dodan še dokaj sodoben daljinski upravljalec. Čeprav ga odlikujejo minimalno število gumbov, kar vsekakor zadošča, je vseeno nekoliko prevelik. Zlahka bi bil ožji in opremljen z na dotik občutljivo površino, kot to odlikuje nekatere druge televizorje. A zakaj bi to storili, ko ni nujno? Kar koli sem se namenil početi z njim, sem to zlahka naredil. Kot vedno več časa zahteva le vpis kakšnega uporabniškega imena in gesla, kar običajno storimo samo enkrat. Na daljincu so še namenski gumbi za takojšni zagon aplikacij, kot so Amazon Prime Video, Disney+, Netflix in YouTube.

Izbor panela vpliva na kakovost zaslona

V uradnih tehničnih podatkih sicer ni nikjer zapisano, toda glede na informacije s spleta, ima televizor IPS panel. Odlična za računalniške monitorje, malo manj za televizorje, kjer imajo najboljši največkrat matriko VA. Zaradi tega in ker 156 območij zatemnitve ni pretirano veliko, se zna pojaviti znatna zatemnitev svetlobe iz ozadja, kadar je izrazito svetel predmet prikazan na pretežno temnem ozadju. Zgodi se, da zato postanejo temni prizori zamegljeni. Težava je manj izrazita, kadar v prostoru ni popolnoma temno ali če izklopite funkcijo prilagajanja kontrasta.

Glavna prednost zaslona mini-LED je visoka svetilnost, ki v povezavi s kvantno piko prikaže izrazito lepe in živahne barve. Posebej med predvajanjem videov v razločljivosti 4K z izdatnim visokim dinamičnim razponom z Youtuba. Ravno tako procesor dobro prilagaja vsebino nižje razločljivosti na razločljivost zaslona. Če se vam vseeno zdi slika preveč mehka, preprosto izklopite sistem izboljšave sike in zmanjševanja šuma. Za kakovost slike je velika prednost podpora tako rekoč vseh standardov HDR, v kolikor seveda pogosto gledate takšne vsebine. Pretežno jih najdete na pretočnih storitvah in Youtubu.

Nekaj težav lahko povzroči še sistem za prikaz hitrega premikanja, ki pri tem televizorju ni najboljši in lahko med igranjem z nastavitvami v skrajnem primeru povzroči moteče učinke. Zdi se mi, da je zaradi tega najbolje »nastavitve« pustiti pri miru in ohraniti ponujene. Čeprav je na voljo dovolj možnosti, da prikaz slike prilagodite svojemu pogledu na kakovostno sliko. Poleg velikega zaslona televizor odlikujejo še številni priključki, vsi štirje HDMI so standarda 2.1, kar praktično pomeni, da se bo poleg prikaza televizijskih vsebin odlično izkazal med igranjem iger.

Sistem Vidaa z novo izdajo ni doživel kakšne večje prenove, samo okolje, še posebej »domača« stran, je zelo podobno kot pri konkurenci, sploh LG-ju. Še vedo tudi manjkajo nekatere globalne in lokalne aplikacije. Marsikdo bo še najbolj pogrešal HBO Max.

Marsikdo se ne bo odločil za zvočno letev

Zvok me je najprej razočaral, nakar ugotovim, da ni težava v zvočnikih, temveč v viru. Ko sem ga zamenjal, je zarohnelo. Še dobro. V ohišju je namreč več kot dovolj prostora, da so vanj vgradili relativno velike zvočnike, nekaj spredaj v spodnji vrstici in vsaj dva nizkotonska zadaj. Rezultat je glasen zvok, ki zapolni vsako povprečno veliko dnevno sobo ali sobo za zabavo, kjer največkrat postavimo televizorje s tolikšnimi (ali še celo večjimi) diagonalami. Postavitev zvočnikov je zaslužna, da se zvok širi enakomerno v vseh smereh. Poleg ga odlikuje dovolj podrobnosti, dinamični srednji toni in globoki nizki. Obenem je govor čist in zlahka razumljiv. Ker način Dolby Atmos za ustvarjanje vtisa prostroskega zvoka tega malo zaduši, je verjetno bolje, da je izklopljen.

HVALIMO:

• Dobro razmerje med ceno in velikostjo zaslona (diagonala)
• Kakovosten in glasen zvok
• Kakovost slike visokega dinamičnega razpona (HDR)

GRAJAMO:

• Premalo območji lokalnega zatemnjevanja
• Ne najbolj posrečena izbira panela (IPS)
• Velika teža, občutna debelina in povprečen dizajn