Raznolikost je dobrodošla, ampak čas je za konsolidacijo

Matjaž Ropret • 28. aprila 2022 ob 17:02

Telefona, katerih testa smo objavili ta teden, zelo dobro izkazujeta nesmiselnost inflacije podobnih, a vendarle precej različnih modelov na vsakih 50 evrov razmaka pri končni ceni. Razumem določene razloge za tako početje proizvajalcev, a vseeno trdim, da bi se moralo nehati.

Za začetek si lahko preberete, kaj si mislimo o telefonih Realme 9 Pro in Realme 9 Pro+, če si še niste.

Nato pa lahko v enačbo dodamo še Realme GT Master Edition, ki stane enako, ima nekoliko drugačne poudarke, a se lahko vseeno vprašamo, koliko od teh treh modelov je zares nujnih. Enako velja za vse širšo paleto Xiaomijeve linije Redmi Note 11, ki niti ni dosti drugačna od lanske Redmi Note 10, pa še kakšno drugo.

V primeru telefonov Realme je zagotovo odveč 9 Pro. Ostala dva sta komaj kaj dražja, približno dva evra na mesec v operaterskih obrokih, a bistveno bolj kompletna in izpopolnjena, še posebej pri fotoaparatu in zaslonu. Pri njiju je nekaj logike v obstoju obeh, saj eden nagovarja z nekoliko drugačnim dizajnom in ima zaslon s 120-herčnim osveževanjem, drugi je bolj konvencionalen pri oblikovanju in materialih, na račun nekoliko manj navdušujočega zaslona pa ponudi za cenovni razred res izstopajoč fotoaparat (glavni objektiv). Torej kupci imajo možnost izbire.

Toda.

Ali ne bi morda tistega naprednejšega fotografskega tipala in optike skupaj s še kakšnim izboljšanim objektivom in čim drugim (brezžičnim polnjenjem, res kakovostnim ohišjem, …) vgradili v telefon, ki bi stal denimo 150 evrov več, in ponudili nekaj res dobrega za zelo spodobno ceno? Namreč, ko gremo navzgor po cenovni lestvici, takoj pride v ospredje izjemno zmogljiv procesor, in vse ostalo je znova podrejeno temu, kar narekuje celo kopico kompromisov.

Še bolj nesmiselno je izdajanje podobnih modelov v različicah 4G in 5G. Pri čemer so tisti s podporo za 5G ob podobni ceni neizbežno slabši v nekaterih ključnih lastnostih (procesor, fotoaparat, …). To taktiko pa proizvajalci ubirajo zgolj zaradi želja operaterjev imeti v ponudbi telefone s podporo za omrežja pete generacije že v nižjih cenovnih razredih.

Strategija preplavljanja trga, češ da je treba imeti nekaj za vsako cenovno postavko, ki kupcu pride na misel, je že davno nazaj vpeljala Nokia. Sledil ji je Samsung, pa nato Motorola, LG in ostali proizvajalci. Predstavnik znamke Wiko je pred leti razlagal, da morajo imeti različne modele za 100, 120, 150, 180 evrov in tako naprej. Morda kupci res gledajo tako, a veliko bolje za vse bi bilo, če bi bili razmaki bistveno višji, posameznih modelov pa manj. Tako bi lahko pričakovali tudi daljše obdobje podpore s posodobitvami, predvsem pa bi se lahko in bi se morali proizvajalci bolj potruditi pri vsakem modelu.