Samsung Galaxy Z Fold8 Ultra: Nadgradnje kaj dosti ne vplivajo na uporabnost, a so dobrodošle!
Marjan Kodelja • 15. septembra 2026 ob 05:41

Prepričan sem, da Samsung meni diametralno drugače, a kar se mene tiče, gre nekako takole. Nisem popolnoma prepričan, da hitrejši procesor, več pik tipala širokokotne kamere in višja kapaciteta baterije odtehtajo cenovni skok navzgor.

Potem ko sem testiral vse letošnje Samsungove prepogljivčke družine Galaxy Z, bolj jasno vem, kaj me moti. Da nimajo alternative v družini A, s čimer bi zainteresiranim omogočili, da kupijo telefon s prepogljivim zaslonom po mnogo bolj sprejemljivi ceni. Nič hudega, če je zato procesor manj mogočen, zaslon manj perfekten in kamere ne ravno v zmogljivostnem vrhu. Preprosto nisem pripravljen za telefon, naj bo še tako zmogljiv in bi mi občasno prišel prav, plačati debela dva tisočaka! Še kdo misli tako?

ProcesorSnapdragon Elite Gen. 5 (3 nm); Adreno 830
Omrežja2G, 3G, 4G, 5G; nano Sim in eSim (v dvojnem stanju pripravljenosti)
Zunanji zaslon16,5 cm (6,5 palca), Dynamic LTPO AMOLED 2X, 2600 kandel (točkovno), 1080 x 2520 pik
Prepogljivi zaslon20,3 cm (8 palca), Dynamic LTPO AMOLED 2X, 120 Hz, 3000 kandel (točkovno), 1968 x 2184 pik
Kamere (zadaj)glavna: 200 MP, f/1,7, 24 mm, OIS (tipalo 1/1.3″); širokokotna: 50 MP, f/1.9, 120˚; telefoto: 10 MP, f/2.4, 67 mm, 3x povečava, OIS
Kamere (spredaj)10 MP, f/2,2; 18 mm, 10 MP, f/2.2, 24 mm (nad prednjim zaslonom)
VmesnikiWiFi 7, Bluetooth 6, NFC, satelitski sprejemnik
Biometrijatipalo prstnega odtisa v tipki za vklop, prepoznava obraza
SistemOne UI 9, Android 17 (sedem let podpore)
Pomnilnik12 / 256 ali 512 GB; 16 GB/1 TB
Baterija5000 mAh, 45 W (žično), 20 W (brezžično) polnjenje
Ohišjeojačan aluminij, utrjeno steklo (sprednji zaslon); IP48
Drugostereo zvočnika, video do 8K s 30 sličicami/sekundo
Mere158,4 x 143,2 x 4,1 mm
Mere (zložen)158,4 x 72,8 x 8,9 mm
Masa215 g
Geekbench63059 (enojedro), 10348 (večjedr),17925 (grafika, Open CL)
Cena2.199 € (12+256 GB, Samsung)

V obliko niso posegali

Filozofirati na dolgo in široko o oblikovnih dosežkih nima večjega smisla. Fold8 Ultra je praktično enak lanskemu modelu Fold7, ob tem da ne morem preveriti, koliko bolj trden je zaradi izboljšav v podlagi notranjega zaslona in za koliko odstotkov je guba manj opazna. Ne vem, kako bo ob letu osorej, a guba lanskega modela je po letu uporabe pridobila nekaj opaznosti. Hkrati se mi to niti ne zdi velika težava. Odkar imajo Samsungovi prepogljivi telefoni običajno širino, večino nalog opraviš na sprednjem zaslonu. Notranjega pač odpreš, ko želiš nekaj več. Odpiranj in zapiranj je manj in posledično je manjša verjetnost, da gre karkoli narobe. Če ne bi bilo tako, mi verjemite, da se Apple ne bi spustil v to kategorijo mobilnih naprav.

Močnejši procesor in večja baterija

Zdaj pa k resnim stvarem. Opazno hitrejši procesor se kar konkretno greje. Ne moti toliko segrevanje ohišja, nisem opazil, da bi doseglo dovolj visoko temperaturo za peko jajc, kakor konkretno omejevanje hitrosti jeder, ki je opazno hitro po zagonu obremenitvenega testa. Kot vedno je treba opomniti, da so tolikšne obremenitve redke in predvsem ne dolgotrajne. Fold8 Ultra bo prežvečil vse, kar mu boste vrgli pod zobe, ne kazal nikakršnih težav, kadar bo sočasno odprtih več aplikacij (večopravilnost), in nudil dobro izkušnjo igranja grafično zahtevnih iger.

Končno je Samsung posvojil novo tehniko baterij. Zaenkrat še skromno, kajti kljub vgradnji baterije z večjo vsebnostjo silicija in ogljika je kapaciteta narasla manj, kot bi lahko. Oziroma kakršna je v zadnjem podobno zasnovanem, velikem in debelem Honorjevem telefonu. Pozabite na dva dneva miru. A napredek glede na lani je. Fold8 Ultra dovoli pet ur polne obremenitve in dvajset ur predvajanja videa na večjem notranjem zaslonu. Pričakovana neprekinjena uporaba je znotraj teh meja, a če izrazim v jeziku poslovnežev, katerim je po novem namenjen: zdržal bo delovni dan, do večera, ko bo dovolj časa za polnjenje.

Samsung ne tekmuje, kdo bo omogočil čim višjo točkovno svetilnost. Po mojem mnenju upravičeno, saj za običajno uporabo ni prave potrebe po še večjem številu. Že lani sem zapisal, da je bila čitljivost na prostem dobra. Zakaj bi bilo letos drugače? Pravzaprav obema zaslonoma težko očitam karkoli bistvenega. Prikaz barv je pravilen, hkrati dovolj živahen, kontrasta ne manjka, zato so lepo vidne podrobnosti vsebin z velikim dinamičnim razponom. Visoka frekvenca osveževanja poskrbi za tekoč prikaz, kar bodo še posebej cenili ljubitelji iger.

Ko gre za zvok, je zgodba nekoliko drugačna. Zvočnika nista tako glasna, kot bi pričakoval, nizkih tonov pa je premalo, zato je zvok precej »plehke« narave. Ko je telefon razprt, prihaja predvsem iz leve polovice ohišja. Ob tem se kar samo zastavi vprašanje, ali bi dodatna zvočnika na desni strani izboljšala prostornost in predvsem celoten zvočni vtis.

Poudarek na večopravilnosti

Uporabniški vmesnik je zame najboljši med različicami Androida. Googlovemu ne seže povsem do kolen, ko gre za preprostost, vendar Samsung ponuja precej bolj zaokroženo okolje storitev, aplikacij in varnostnih funkcij. Večja zamera gre nenehnemu potrjevanju različnih dovoljenj med začetno nastavitvijo ter dejstvu, da za polno uporabo potrebuješ tako Googlov kot Samsungov račun.

Pričakovano so na voljo skoraj vse Samsungove in Googlove funkcije umetne inteligence. O njih sem v prejšnjih testih že toliko pisal, da nima smisla ponavljati opisa vsake posebej. Pomembneje je, da so obstoječe funkcije vse bolj izpiljene, kakšne zares nove pa ni. Nekatere so zame še vedno le pogojno uporabne, predvsem zaradi manjkajoče podpore za slovenščino. Kakšen smisel ima, denimo, glasovno naročilo Geminiju, naj rezervira mizo v bližnji restavraciji, če vem, da tega pri nas ne bo izvedel? A očitno smo se na takšne omejitve navadili. Oziroma se bomo morali.

Kaj torej početi z velikim notranjim zaslonom, če je sprednji zaradi običajnejšega razmerja stranic primernejši za večino vsakdanjih opravil? Odgovor je produktivnost. Všeč mi je možnost, da so na njem hkrati odprte štiri aplikacije. Tri zavzamejo stalna mesta, medtem ko se četrta odpre v plavajočem oknu. Osrednji del zaslona lahko razdeliš tako, da v njem hkrati uporabljaš dve aplikaciji, ki ne potrebujeta veliko prostora. Razmerje med okni prilagajaš z drsnikom. Ko si enkrat urediš delovno površino po svojih potrebah, jo shraniš kot bližnjico na domačem zaslonu. Takšnih postavitev narediš več in vsaka te z enim dotikom pripelje do želene kombinacije aplikacij. Z nekaj eksperimentiranja se zato Fold8 Ultra prelevi v presenetljivo uporabno delovno orodje. Ne bo nadomestil prenosnika, a nekatera opravila, zaradi katerih ste morali poseči po njem, boste zlahka opravili na telefonu.  

Še eno kamero bi lahko nadgradili!

Z izjemo širokokotne kamere, ki je dobila 50-milijonsko tipalo, pri glavni in kameri z optično povečavo ni sprememb strojne opreme. Torej ne tipala ne objektiva. Škoda predvsem pri slednji, saj menim, da je 10-milijonsko tipalo preprosto premalo zmogljivo. Kljub temu fotografije niso neuporabne. Sprednji kameri sta dve, po ena nad vsakim zaslonom, in se podnevi zadovoljivo obneseta. A še vedno se sprašujem, čemu sploh služita, saj zaradi zasnove telefona za selfije brez težav uporabimo katero od zadnjih kamer.

Glavna kamera z 200-milijonskim tipalom podnevi fotografira praktično enako kot lanska. Dinamični razpon je širok, kontrast primeren, barve pa naravne in dovolj izrazite. Obdelava fotografij ni pretirano agresivna. Podobno velja za 2-kratno digitalno povečavo. Omejitve postanejo očitnejše ponoči. Fotografije ostanejo dovolj ostre, vendar se v njih pojavi nekaj šuma. Pri 2-kratni povečavi je tega več in posnetki so pogosto nekoliko mehkejši. Opazna je tudi agresivnejša obdelava.

Nadgradnja tipala je širokokotni kameri prinesla opazen napredek. Ostrina je dobra čez ves kader, podrobnosti ne manjka, barve pa ostajajo usklajene s posnetki glavne kamere. Dinamični razpon je širok in fotografije imajo naraven videz. Ponoči je ostrine manj in digitalnega šuma več.

Kamera s 3-kratno optično povečavo tako ostaja najšibkejši člen fotografskega sistema. Splošen vtis je sicer dober, kontrast in barve so ustrezni, moti le preveč agresivno ostrenje, še posebej pri večjih povečavah. Njene omejitve postanejo izrazite ponoči. Fotografije so mehkejše, z razmeroma veliko šuma, obenem pa temnejše in manj živahne od posnetkov glavne in širokokotne kamere.

Podobno oceno si zasluži kakovost videa. Glavna in širokokotna kamera snemata ostre posnetke v razločljivosti4K, z razmeroma širokim dinamičnim razponom, dobrim kontrastom, pravilno belo in prijetnimi barvami. Zaostaja kamera s povečavo, katere posnetki so manj ostri. Razlike so ponoči še izrazitejše. Prvi dve ohranita dobro ostrino in kontrast, medtem ko so posnetki tretje mehkejši in polni šuma ter že na meji uporabnosti. Omeniti velja še stabilizacijo. Ta je, opisano preprosto, zelo dobra in prepričljiva. Vsaj dokler telefona ne premikate prehitro.

HVALIMO:

  • Tanka zasnova in običajna širina (zložen)
  • Odlična zaslona (nedvomno med boljšimi)
  • Celovito in sodobno okolje (dobra večopravilnost)
  • Zmogljiva umetna inteligenca
  • Dobre kamere (s poudarkom na osrednjo)

GRAJAMO:

  • Manjša baterija od konkurenčnih naprav
  • Še vedno dokaj počasno polnjenje
  • Kamera z optično povečavo
  • Visoka cena
Samsung Galaxy Fold8 Ultra (12+256 GB) – Primernost za:
  • Vsestransko uporabo
  • Fotografske navdušence
  • Igričarje
  • Najstnice
  • Ljubitelje majhnih telefonov
3.5

Naj kupim?

Samsung Galaxy Z Fold8 Ultra je ravno prav nadgrajen, da si zasluži oznako naslednje generacije. To seveda ne pomeni, da lanski Fold7 ne ostaja dobra in predvsem gospodarna izbira. Z novejšim in hitrejšim procesorjem, »pomembno« izboljšano širokokotno kamero, večjo kapaciteto baterije in še nekoliko zglajenim pregibnim zaslonom je letošnji model boljši. Dileme, komu je namenjen, zame ni. Vsem, ki izkoristite velik zaslon in možnosti večopravilnosti, da ste bolj produktivni. Toda v tem ni osamljen. Honor Magic V6 v zmogljivostih ne zaostaja, a ima višjo stopnjo zaščite ohišja pred prahom.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja