Mercedes-Benz CLA 250+ EQ: Po dolgem času eden, ki bi ga z veseljem imel

S prejšnjo, prvo generacijo električnih modelov se znamka Mercedes-Benz ni proslavila v tolikšni meri, kot si je želela, saj so nudili premalo glede na ceno, pestila jih je tudi huda izguba vrednosti in povprečna zanesljivost. Toda po vtisih po testu novega CLA (in tudi predstavitvi GLC, prihajata pa še GLB in C) bi rekel, da se začenja popolnoma drugačno obdobje.

Do zdaj je bil CLA nekakšna vmesna stopnica, lahko bi rekel, »ne tič ne miš.« Raztegnjeni model na manjši platformi, kakršne občasno srečamo še pri kakšnem drugem proizvajalcu. Toda po novem to ni zgolj razred C za manj premožne, temveč precej bolj samostojno zanimiv izdelek. Tokrat smo vozili kupejevsko-limuzinsko izvedbo, a zdaj je v prodaji že tudi tudi neke vrste karavan (t. i. »shooting brake«), ki zna biti uporabnejši za prevoz tovora, vendar nekoliko manj učinkovit glede porabe.

Ravno varčnost, ob solidnih zmogljivostih, je največje presenečenje novinca. Nikakor ne gre za majhno vozilo, dolgo prek 4,7 m, in če smo bili pri EQE, ki je bil resda še večji (a z manj prostora za prtljago), razočarani na porabo, smo tu navdušeni. Na koncu testa je po več kot 700 prevoženih km, od tega večji del po avtocestah (in ne ravno počasi), povprečje obstalo nekaj pod 16 kWh na 100 km. Dalo bi se spustiti še malce nižje, ob zgolj vožnji po lokalnih cestah bi bilo okrog 13 kWh na 100, dosega pa je ob 85 kWh zaloge v bateriji zlahka za najmanj 500 km v mešanem ciklu, z nekoliko manj avtoceste gre lahko tudi čez 600 km. Za voznika, ki je navajen »klasičnih« električnih modelov, je pogled na instrumentno ploščo, ki pri približno 30 odstotkih baterije prikazuje še 200 km dosega (in to sploh ni pretiravanje!), kar manjši šok. Vsekakor je to avto, pri katerem se s polnjenjem res ne obremenjuješ. Vsakdanja uporaba mu komajda kaj odvzema odstotke, dodati pa jih je treba dokaj malo, da nova zaloga znova zadošča za nadaljnjih 100, 200, morda tudi 300 km. Pri čemer gre na ultra hitrih polnilnicah spodobno hitro, a o tem več nekoliko kasneje.

Prej potovalnik kot kaj drugega

Čeravno morda daje vtis, kot da je tudi rahlo dirkalno naravnan, v resnici ni. Prej gre za udobno potovalno vozilo, ki poskuša pozornost pritegniti še z nekonformistično obliko in konkretno, že skoraj pretirano dozo okrasja. Vsaj osvetlitev sprednje maske bi morala biti opcijska, pa tudi notranjih zvezdic take ali drugačne barve je preveč. Armaturna plošča pred voznikom bi morala biti nižja in bolj domiselna. Toda, pelje se avto res lepo. Celo za silo dinamično, predvsem pa prijetno in tudi z dobrimi pomočniki. Morda je treba na avtocestnih zožanjih kaj izključiti, ker postane preveč nervozno, a v splošnem se voznik lahko sprosti in prepusti krmiljenje »sistemu.« Podobno zelo dobro delujeta pomočnika za samodejno parkiranje in zapuščanje parkirnega prostora, ki je tudi zelo enostavno aktivirati z enim klikom, le nekoliko je treba vmes zavirati, saj avto skorajda prehitro želi izvesti manever. Treba se je zavedati, da je položaj sedenja nekoliko specifičen, še posebej za tiste z daljšimi nogami, med kakršne se uvrščam tudi sam. Kdor bi rad imel noge bolj naravnost, naj si omisli višje vozilo.  

Izredno hiter CLA 250+ ni, četudi je drugi od vrha ponudbe. Toda edini motor, ki poganja zadnji kolesi, razvije 200 kW, kar ni posebej veliko za svet električnih vozil. Pospeški so sicer spodobni, vendar bi pričakoval še nekaj več. Zanimiv je tudi zelo opazen preklop »prestave« pri približno 110 km/h (če voznik pospešuje od precej nižje hitrosti, ko je enkrat nekje v tem območju, prestava ostane tudi pri padcu pod 110), kar za nekaj desetink sekunde prekine zveznost pospeševanja. Kakšne blokade nisem opazil, menda je hitrost omejena na 210 km/h, vendar tega ne morem potrditi. Vsekakor se s tem po Nemčiji lahko vozite, kot ste navajeni, pri tem pa niti poraba verjetno ne bo absurdna.

Še nekaj besed o upravljanju. Večina zadev je lepo dostopnih in priročnih, mi pa ni preveč všeč drsna površina na volanu, ker je težko natančno nastavljati, kar se z njo nastavlja, in tudi preveč je vsega na volanu, hkrati pa ni tipk za preskakovanje pesmi oz. skok naprej ali nazaj v podkastu. Na zaslonu so lahko posamezna »plavajoča« okna (predvajalnika, telefonske aplikacije in še česa), manjša ali povečana, kar je uporabno, a pri povečanih se navigacijski pogled v zaledju ne prilagodi drugačni postavitvi. Navigacija sicer nudi dokaj solidno in natančno načrtovanje polnilnih postankov. Pohvalno je, da so za utišanje opozorila za prehitro vožnjo posnemali Teslo, saj je treba zgolj klikniti na prikaz znaka za omejitev na zaslonu. Prosojni zaslon je dober, a smo videli že bolj napredne. Žal so pri Mercedesu kopirali tudi Volkswagen in namesto ločenih tipk za odpiranje stekel zadaj pri vozniku namestili stikalo, ki preklopi funkcijo tipk za sprednja stekla. Prihranek res ni zelo velik. Zadnja stekla se tudi ne odprejo do konca, ampak se ustavijo že mnogo prej. Prtljažnik je dokaj dolg, ima še nekaj luknje pod osnovnim nivojem, in na voljo je uporabno podiranje naslonjal v razmerju 20:40:20. Velika luknja za prtljago je tudi spredaj, tako da večjih zadreg glede števila kovčkov, ki jih lahko sopotniki vzamejo s seboj, ne bi smelo biti.

Hitro polnjenje je eden tistih vidikov, kjer je Mercedes storil opazen korak (ali celo dva) naprej. Uradni podatki sicer navajajo še več od tega, kar sem uspel izmeriti, in če se kdaj dejansko uresničijo, je to v kombinaciji z dosegom super. Obljubljajo najvišjo moč polnjenja z enosmernim tokom kar 353 kW. Toda pri edinem polnjenju na ultra hitri polnilnici česa takega nisem videl, najvišja moč je znašala 242 kW, čeprav sem prej ustrezno nastavil navigacijo in se je baterija primerno segrela. Manjšo moč od obljubljene bi morda lahko pripisal temu, da so bila tisti dan v času mojega obiska na dotični lokaciji zasedena skoraj polnilna mesta. Podobno tudi pri ponudniku zraven, kjer pa so že oznake povedale, da posamezno mesto dobi največ 200 kW. Vendar ta razlaga ne pojasni tega, da je celotna krivulja nižje od nivojev, na katerih bi morala biti. Ali pa preprosto kemija v bateriji deluje tako, da v vsakem primeru pada po približno enaki krivulji, tudi če se začne precej nižje od maksimalne možne moči. Vseeno je bilo 20 min od 20 do 80 odstotkov dovolj hitro. Zlahka pa bi polnjenje ustavil že pri kakih 60 odstotkih po nekaj več kot desetih minutah, kajti s tem bi imel še vedno za blizu 300 km avtocestne vožnje do naslednjega nujnega postanka. Težave torej ni bilo, žal pa kasneje do konca testiranja tudi ne priložnosti, da bi zadevo ponovil, ker baterije enostavno nisem več uspel dovolj sprazniti (in tudi prevzel sem avto s skoraj polno).

Novi CLA je navkljub rahlo previsoki dozi kiča – mislim, da se jo s previdnim konfiguriranjem da nekoliko zmanjšati – eden tistih, danes že kar redkih avtomobilov, ki pritegnejo. Kliče po tem, da bi ga človek imel, četudi je v limuzinski različici smiselna izbira predvsem za poslovne uporabnike, ki hočejo »potovalnik« z dolgim dosegom in hitrim vmesnim polnjenjem, ni pa jim toliko pomembna praktičnost. Za družinske očete bo verjetno bolj primerna karavanska različica. Res pa je, da ni tako zelo elegantna.

HVALIMO:

• Elegantna oblika
• Izvrstna poraba in dolg doseg
• Solidno hitro polnjenje
• Dobra tehnološka opremljenost

GRAJAMO:

• Prevelika doza kiča
• Spodobilo bi se nekaj več moči
• Določene nesmiselnosti pri upravljanju
• Cena s povečevanjem kapacitete baterije hitro naraste