Z vsem v in na ohišju se dobrika poslovnežem oziroma, bolje rečeno, vodilnim, ki imajo dovolj pod palcem, da si omislijo tanek, lahek in zmogljiv prenosnik. Ali bo to dovolj, da prepriča »vodstvene Janeze«?
Ni dvoma, da Asus izdeluje dovolj dobre prenosne računalnike. A to še zdaleč ni dovolj, da bi na našem trgu dosegel opaznejši tržni položaj. Razlogov je več. Običajni smrtniki upravičeno vihamo nos nad visokimi cenami, ki so višje od tistih na bližnjih trgih, podjetje se globalno spopada s kritikami, ki vplivajo na ugled, medtem ko lokalni poslovni trg obvladuje duopol Lenova in HPja. Dokler bo tako, si ne obetam, da bodo Asusovi prenosniki pogostejši v poslovnih (in drugih) krogih, ne glede na njihovo kakovost, uporabnost in estetiko.
| Procesor | Intel Core Ultra X7 358H (16 jeder, do 4,8 GHz) |
| Grafična kartica | integrirana grafika Intel Arc (B390), 2,5 GHz, 122 TOPS |
| Pomnilnik in disk: | 32 GB LPDDR5 8553 MT/s (največ 64 GB) / 2 TB SSD M.2 2280 PCIe 4.0 NVMe |
| Zaslona | Na dotik občutljiv tandem OLED, 2880 x 1800 pik, 35,56 cm (14 palca), 1400 kandel, zaslonsko razmerje 16:10, 120 Hz, matirana površina |
| Priključki | 2x USB-C (Thunderbolt 4), 2x USB-A 3.2 Gen 2, HDMI 2.1 TMDS, 3,5 mm za slušalke |
| Vmesniki | Wi-Fi 7, Bluetooth 6 |
| Baterija | 70 Wh |
| Drugo | 6 zvočnikov s podporo za Dolby Atmos, spletna kamera ločljivosti 1080p |
| Mere in masa | 31 x 21,2 x 1,64 cm; 1,1 kg |
| Trpežnost | standard US MIL STD 810H, utrjeno steklo Gorilla Glas Victus |
| Geekbench 6 (eno jedro/več jeder; grafika) | 2.816 / 15.611 (napajalnik), 2.120 / 12.669 (baterija); 51.991/ 56.245 (OpenCL) |
| Cena modela na testu | Okoli 2.900 € (z diskom 1 TB) |
Na to, da gre za najbolj dodelan model omenjene družine, poleg golih zmogljivosti vidiš že na prvo žogo. O materialu, zanj pravijo, da je silno inovativen in povsem drugačen od vsega, kar uporabljajo tekmeci, nima smisla preliti preveč črnila. Bistvo je, da je lahek, dokaj neobčutljiv za praske, čeprav noben material ni neuničljiv, kot bi si jaz želel, in da ne daje občutka cenenosti. Kdor ga ima ves čas pri sebi in ga vzame povsod s sabo, bo znal ceniti nizko težo in obvladljive mere v kombinaciji z dovolj velikim zaslonom.
Na videz brezkompromisen
Za naslednje ne vem, ali gre za naključje, napakico ali namerno potezo. Tečaj zaslona postane malo pred obema skrajnima položajema občutno mehkejši. Ko presežeš mejo, zaslon bodisi pade nazaj v skrajni ležeči ali v sklopljeni položaj. To me ni ravno motilo, a upam, da ni znanilec slabše zasnove tečaja.
Tipkovnica nima numeričnega dela, zato so tipke dovolj velike. Tipkanja pa se je seveda treba navaditi. Predvsem tega, da je tipka za vklop skrajno desna v zgornji vrstici. Torej na položaju, ki je običajno rezerviran za tipko »Delete«. Dokler dejstvo ne pride v podzavest, so nepotrebni izklopi računalnika pogosti. Opazil sem še, da je posledica večjih tipk manjši razmik med njimi. Še nekaj, na kar se je treba navaditi, čeprav nisem ravno opazil, da bi zaradi tega pogosteje pritisnil napačno tipko. Sledilna ploščica je točno na sredini ohišja. Desno in levo od nje sta dovolj veliki »parkirišči« za dlani in nasploh se mi je zdela ena boljših. Le umetni »klik« bi bil lahko malce bolj konkreten.
Več kot le pisarniški prenosnik
Asus je ob povsem novem procesorju naredil največji razkorak v primerjavi s prejšnjimi generacijami z odločitvijo, da vgradi tandemski zaslon OLED s premazom, ki preprečuje odboje. Zadeva ni zgolj kozmetične narave. Dejansko je uporabna, saj ko sediš s hrbtom proti oknu, ne vidiš sam sebe v zaslonu oziroma motečih odbojev luči v prostoru. Hkrati se mi zaradi tega slika ni zdela pretirano zrnata, kar je dostikrat posledica tovrstnih zaslonov. Ta je ob odličnih barvah in njihovem širokem obsegu tudi dovolj hiter ter predvsem svetel, da niti delo na prostem ni pretirano težko. Če sploh, potem zagotovo sodi med boljše zaslone poslovnih prenosnikov.
Asus ni podlegel modi, da bi vse stavil na USB-C, zato adapterjev v večini primerov sploh ne boste potrebovali. Na voljo sta dva priključka Thunderbolt 4, klasični USB-A, HDMI in kombinirani avdio priključek, kar pomeni, da brez težav priklopiš zunanji monitor, projektor, ključek ali slušalke. Za poslovni prenosnik, ki veliko časa preživi po sestankih, predstavitvah in na poti, je to precej bolj uporabno kot minimalistična zasnova z dvema priključkoma.
Čeprav v testni model niso vgradili najboljšega procesorja in prav tako ne vmesnika za diske PCIe 5.0, ne eno ne drugo v praksi nima večjega vpliva. Manj navdušuje dejstvo, da je delovni pomnilnik (RAM) prispajkan na osnovno ploščo. Ob nakupu se je zato pametno odločiti za konfiguracijo, ki bo zadostovala tudi čez nekaj let. Procesor X7 sicer zaostaja za X9 v eno- in večjedrnih zmogljivostih, a grafične so skoraj enake. Še pomembneje je, da zadostujejo celo za poganjanje najbolj grafično zahtevnih iger s še sprejemljivo hitrostjo prikaza sličic. Seveda se B9 v tej lastnosti ne more primerjati z gejmerskimi računalniki, a je dobro vedeti, da ob urejanju fotografij in montaži videa (na misel mi je padel DaVinci Resolve) zlahka odigraš partijo ali dve. Ko računalnik deluje na baterijo, procesor ne dosega enake porabe in zmogljivosti kot na napajanju. Za običajno delo to ni pomembno, pri zahtevnejših opravilih pa je razlika opazna. Ko nanj pogledaš s te perspektive, ti postane jasno, da ga je greh uporabljati le za pisarniška opravila, premetavanje preglednic in podobne manj zahtevne naloge.
Edina resnejša pomanjkljivost (če sploh)
Slaba plat tolikšne moči je povečano segrevanje, s čimer se spopadata dva ventilatorja s tremi izpusti toplega zraka na zadnjem robu spodnjega dela ohišja. Postavljeni so tako, da topel zrak ne piha prek zaslona. Hladen zrak v sistem vstopa od spodaj, kar lahko povzroča nekaj težav med delom s prenosnikom v naročju. Proizvajalec sicer zagotavlja, da po zaslugi izboljšanega hlajenja prenosnik v najbolj zmogljivem načinu razvije 50 vatov moči. Zelo dobro, malone odlično za tanek 14-palčni prenosnik, težak dober kilogram. Poraba v tihem načinu, ki je popoln za pisarniško delo, znaša 15 vatov. Če potrebuješ več, na primer, ko urejaš video, izbereš standardni način z močjo okoli 30 vatov. V tihem načinu ventilatorji oddajo 26 decibelov hrupa, v zmogljivem pa 45 decibelov.
Če kaj, potem me je manj navdušila baterija. Oziroma natančneje njena kapaciteta. Preprosto bi si želel daljše avtonomije od nekaj ur ob polni obremenitvi, šestih ur predvajanja videa z YouTuba pri polovični osvetlitvi zaslona do približno osmih ur pisanja besedil s presledki za »bluzenje«, ko ti zmanjka navdiha. To se bo zgodilo, ko bodo v prenosnike vgrajevali baterije z večjo vsebnostjo silicija v anodi.
HVALIMO:
- Tanko, ne preveliko in lahko ohišje
- Odličen zaslon OLED
- Solidne zmogljivosti za zahtevne in dolgotrajne obremenitve
- Dokaj učinkovito hlajenje
- Primeren nabor in razporeditev priključkov
- Avtonomija glede na mere prenosnika
GRAJAMO:
- Šibak haptični povratni učinek sledilne ploščice
- Spletna kamera je pod pričakovanji
- O ceni bi lahko razpravljali
- Omejen kot in šibek tečaj
ASUS ExpertBook Ultra B9
- Oblika in izdelava
- Zaslon
- Opremljenost in delovanje
- Trajanje baterije
- Cena
Naj kupim?
Asus ni ostal le pri menjavi procesorja, temveč je posegel v skoraj vse ključne sklope. Združuje kakovostno izdelavo, nizko težo, odličen zaslon OLED, zmogljivo hlajenje, bogat nabor priključkov in presenetljivo veliko računske moči za tako tanek poslovni prenosnik. Tudi zvočniki sodijo med prijetnejša presenečenja. Celotno sliko nekoliko pokvarita visoka cena, zaradi katere bo marsikomu ostal nedosegljiv, ter spletna kamera, katere ločljivost je pod kritiko!








Brez komentarjev